Torek, 25. 11. 2025, 3.37
2 tedna, 6 dni
Test: Mazda MX-5 skyactiv G 132 exclusive-line
Na Hvar z malim roadsterjem mazdo MX-5: tisoč kilometrov zgoraj brez #foto
MX-5 slovi kot najbolj prodajani roadster vseh časov. S četrto generacijo že deset let suvereno ohranja svoj značaj dvosedežne cestne igrače v segmentu, ki so ga nekdaj obvladovala velika imena.
Kako se lahko starejši par na Hvar odpelje z manj kot štiri metre dolgim roadsterjem?
Nekoč: na Hvaru že z vespo
Ko smo dobili termin za preizkus prenovljene mazde MX-5, je takoj padla odločitev, da življenjsko sopotnico peljem na Hvar. Kam bosta pa dala prtljago, so se čudili vsi, vendar naju to ni skrbelo. Na Hvar sva že potovala z vespo, zato se nama 130-litrski prtljažnik dvosedežne mazde sploh ni zdel majhen.
Seveda sva skrbno izbrala vsebino in mesto za vsako potovalko, odmerila prostor za hladilni kovček in vsak kos prtljage, še pohodne palice sva morala zložiti. Precej stvari sva zložila za naslonjali, predala pred sovoznikom pa MX-5 nima. Za dokumente in predmete, ki morajo biti pri roki, so trije manjši predali za sedežema.
Z avtomobilom proti Drveniku še nikoli po standardnem vzorcu
Namesto po avtocesti do Splita in nato na trajekt sva vedno uporabila Jadransko magistralo in raziskovala ceste v zaledju. MX-5 sva zapeljala po gorski cesti čez Malo Kapelo do Senja in skozi adrenalinske ovinke, izklesane v velebitsko skalovje, uživala do Paklenice. Pot do trajekta v Drveniku je lahko malo dolgočasna, vendar nikoli v MX-5 z odprto streho.
Ob vrnitvi sva legendarno magistralo zapustila v Omišu in nadaljevala ob slikoviti Cetini mimo "ponte rosa" v Zadvarju, Sinja in Gračca do Plitviških jezer, kjer sva prvič po desetih dneh jesenskega sonca namestila streho nad glavo. In vklopila brisalce. Aja, v kraju Civljane pri odcepu, kjer piše Vrelo Cetine, se vedno ustaviva v odlični gostilni. Letos sva dobro jedla za 35 evrov.
Ta mazda je idealna za pare, ki častijo uživaško vožnjo na izletih v dvoje, pa se jim vožnja na dveh kolesih ne zdi (več) dovolj varna. In še kakšen nakup lahko opravijo, saj gre v prtljažnik tudi zaboj tiste pijače, ki ne manjka na motorističnih shodih, z vožnjo pa sicer ne gre skupaj.
Roadster je dolg 3.915 milimetrov in visok vsega 1.225. Na kolesih z gumami 195/50 R16 je nizko pri tleh, približno 13 milimetrov. Okenski stekli sta že od nekdaj brez okvirjev, vrata se odklepajo z gumb(k)om, zaklepajo pa brez dotika.
Zdajšnja generacija (letnik 2015) bo menda doživela dvanajst let
Novo MX-5 z dvolitrskim motorjem je leta 2016 za portal Avtomoto navdušeno preizkušal nekdanji sodelavec Vinko. Leto za tem smo vozili roadsterja tudi z 1,5-litrskim motorjem in primerjali različici s trdim in mehkim ostrešjem, pri čemer smo se ukvarjali z decibeli. Temu je sledila še omejena serija z barvitim ostrešjem, s čimer naj bi se poročanja medijev končala. Vendar se niso.
Zgodili so se naslednji popravki
- Najprej je dvolitrski motor pridobil kar 17 kilovatov, vendar ga v letošnjih cenikih ni več zaradi predpisov o emisijah. 1.5 skyactiv G 132 je uradno za celega "konja" oziroma slab kilovat močnejši. Seveda ostaja čisti bencinar brez pomoči turbine in elektrike.
- Običajni vztrajnik med motorno gredjo in menjalnikom so zamenjali z dvojnim. Plošči sta povezani z vzmetmi, kar umirja prenos motornih vibracij, reducira sunke motorne gredi in s tem zmanjšuje možnost poškodbe ročnega menjalnika. Rezultat je tudi udobnejša vožnja z bolj zveznim speljevanjem in pospeševanjem.
- Med izboljšave četrte generacije štejemo varnostno funkcijo KPC (kinetic posture control), ki umirja lego vozila v hitrih ovinkih. Blago zaviranje notranjega kolesa zadaj zmanjša nagibanje, s čimer voznik z boljšim občutkom na volanu sledi zamišljeni krivulji vožnje.
- Sistemu DSC je dodana športna funkcija track, ki pri zdrsu vozila ne posega v krmarjenje in navor, ampak dovoljuje bočno drsenje, dokler je nadzorovano z volanom in stopalko za plin. DSC track je športni pripomoček za preizkuse na poligonih in tekmovalnih stezah.
- Od sredine obdobja četrte generacije je volanski obroč nastavljiv tudi po osi (končno), stikala tempomata na desnem kraku pa so malo spremenjena.
- Osrednji 8,8-palčni zaslon je malo daljši, videti malo ožji in pomaknjen naprej, ker med vožnjo tako ali tako odpade upravljanje na dotik.
- Serijska je vgradnja prilagodljivih žarometov LED, parkirnih senzorjev in vzvratne kamere.
- Omenimo še šestletno garancijo oziroma do 150 tisoč kilometrov in mimogrede pohvalimo pogum Korejcev, ki so to prvi zakuhali.
Športno zasnovana notranjost je skrbno urejena, usnjeni sedeži so izpostavljeno prešiti, enako tudi volan, manšeta prestavne ročice, ročna zavora in konzola med sedežema. Stikala so fizična, pet jih deluje z vrtenjem, preostala so na pritisk.
38.650 evrov je cena testne mazde MX-5 z opremo exclusive-line
To je druga najcenejša stopnja skupaj z nepogrešljivo rdečo barvo. Vključuje gume 195/50 R16 na litih platiščih, usnjeno oblazinjenje, navigacijski sistem Mazda, devet zvočnikov Bose (dva sta v vzglavnikih), samodejno klimatsko napravo, ogrevanje sedežev in volana, smart key, širok nabor varnostne opreme in vozniških pripomočkov …
Več opreme ponujata kazari in homura, tako da cena lahko presega 41 tisočakov, predvsem na račun športnih sedežev Recaro, oblazinjenih z alkantaro in usnjem. Pri tem govorimo o različici z mehko zložljivo streho, električno pomično trdo ostrešje je skoraj tri tisočake dražje.
Palec gor
- Saj se samo ponavljamo, ampak ne gre brez pohvale pregovorne vodljivosti v slogu vozil gokart, neposrednosti pogona in športnih občutkov pri rokovanju z volanom in kratko prestavno ročico. Voznik mazde MX-5 morda celo dojame tisto japonsko frazo o jahaču in konju.
- Vrtljiv gumb na konzoli med sedežema za varnejše upravljanje osrednjega zaslona pohvalimo, dokler ga še lahko, ker vse kaže, da se mu rok uporabe izteka.
- Hitro odpiranje in zapiranje strehe je preprosto, lahko celo med postankom pred semaforjem. Pred leti smo poročali, da so za postopek dovolj vsega tri sekunde.
- Ne vemo, zakaj bi pri igrivem značaju športnika sploh pohvalili možnost varčnega delovanja motorja, vendar je dejstvo, da MX-5 povprečno porabi le okrog pet litrov goriva, če voznik menja prestave po priporočilu indikatorja.
- Vgradnja tempomata v vozilo, ki je namenjeno zabavi in uživanju med vožnjo, ni nujno potrebna. Mazda je vseeno izbrala običajnega in ga elektronsko podprla z nadzorom lege, aktivnim prepoznavanjem omejitev in sistemom, ki med vožnjo ne zdivja po klancu navzdol, ampak zadržuje izbrano hitrost.
Palec dol
- Pred zapustitvijo vozila običajno sledi namestitev ostrešja. Ko izstopajoči voznik odpre vrata, se obe stekli spustita za cel decimeter dol, po zapiranju vrat pa v tem položaju tudi ostaneta. Večkrat smo lezli nazaj za volan, da vklopimo kontakt in zapremo okni. Če se prav spomnimo, sta se nekdaj stekli spustili samo za centimeter ali dva in po zapiranju vrat vrnili samodejno.
- Za bolj poudarjen športni videz bi si želeli kovinske stopalke in morda kroman gumb na ročni zavori za šminko, priključka USB C bi pa res bila lahko osvetljena.
V 130-litrskem prtljažniku tudi obvezna oprema odvzame nekaj dragocenega prostora. Med testom smo moder zavoj umaknili za sovoznikov sedež.
Brez posegov v obliko in motor
Primerjava testne mazde MX-5 s fotografijami pred prenovo ne razkriva posebnih razlik. 3.915 milimetrov dolgi dvosed ohranja maso pod 1.100 kilogramov, ki je v razmerju 50/50 razporejena med osema.
Atmosferskemu motorju pripada šeststopenjski ročni menjalnik s kardansko gredjo do zadnjega diferenciala z omejeno zaporo. Generacija je dobila tudi avtomatski menjalnik, ki ga nismo preizkusili in si ga v tem klasično zasnovanem športniku niti ne bi želeli.
Česa prej nismo posebej omenili, pa bi morali
- To so trije zaprti predali za sedežema, ki vsaj za silo povečajo volumen prtljažnika. Stranska dva sta pokrita z odstranljivima pokrovoma, srednjega pa je mogoče zakleniti. So enake velikosti, sprejmejo pribor za popravilo gume, dokumente in predmete, ki naj bodo pri roki.
- To prostorsko rešitev lahko samo hvalimo, čeprav smo se morali sprijazniti z nerodnim odpiranjem dveh predalov. Samo srednji je namreč dosegljiv brez odmikanja naslonjal, za oba stranska pa je treba celo izstopiti iz avta.
- Če ste dvometraš, če tehtnica pokaže cent plus, če imate težave s križem, se ne odločite za to mazdo, pa če si je še tako želite. Je prenizka za vstopanje, še težje se leze ven, notranjost je utesnjena, sedeža sta udobna za bolj vitke postave. Par, ki se ga svarila ne zadevajo, mora pred potovanjem, posebej malo daljšim, reševati le eno težav(ic)o, in sicer s količino prtljage.
Trije predali za sedežema vsaj malo popravijo volumen prtljažnika. Srednji predal ima ključavnico, vse tri pa smo napolnili s priborom za popravilo gume, dokumenti vozila z navodili za uporabo in raznimi drobnarijami.
Dejstva, ki veljajo že vrsto let
Voznik sedi za volanom nizko pri tleh s praktično vodoravnim položajem nog. Sedež je nastavljiv po višini in to s sprednjim delom sedala. Neposreden volan z dvema zavrtljajema in tri četrt s kratko in natančno trdo prestavno ročico imenujemo voznikovi orodji za sproščanje adrenalina.
204 kilometre na uro zmore, komur je dovolj 130, posluša hrup 3.400 motornih vrtljajev, ampak z merilnikom hitrosti na 135. Za pospeševanje v 8,3 sekunde do stotice je treba predstavljati malo nad sedem tisoč vrtljaji, kjer motor razvija največjo moč. 152 njutonmetrov navora doseže pri 4.500 vrtljajih, a tudi pri nižjem režimu deluje odzivno.
Z varnostjo ni šale
Za uživaški roadster kot osebni avtomobil kategorije M1 veljajo vsa zakonska določila, tako da se varnostnim sistemom ne izogne. Prav vseh sicer ne uporabljamo, nikoli pa ne izklopimo nadzora mrtvih kotov in zaviranja ob nevarnosti trčenja.
Nekatere funkcije praviloma izklopimo, na primer opozorila in poseganje v lego na cesti, hitrost, prepoznavanje znakov, zbranost voznika. Lahko pa pohvalimo žaromete LED in odlično razporejeno zasenčenje z osvetlitvijo območij, kjer bi sicer lahko spregledali pešca ali kolesarja ob desni.
132 "konjev" ne predstavlja prav osupljive moči, vendar lahkotno in športno premagujejo maso vozila, ki znaša 1.230 kilogramov, če je polno naloženo.
Tisoč kilometrov "zgoraj brez"
Na Jadranski magistrali smo v jesenskem soncu uživali skupaj z motoristi. Mazdi ustrezajo tako hitri ovinki kot umirjena vožnja skozi prepadno kamnito pokrajino, z motoristi pa se ne da tekmovati. Lažje si privoščijo prehitevanja, zato vklopimo desne utripalke, kadar nas dohitijo, oziroma se umaknemo k robu, ko pridrvijo nasproti.
Bi zamenjali z njimi? Komur je vespa na vrhu seznama dvokolesnikov, je vprašanje odveč. Tudi MX-5 ponuja izdatno mero prepiha, uživaška vožnja skozi ovinke je varnejša, potuje se udobneje, za prtljago je več prostora, med parkiranjem se vozilo ne prevrne, lahko nas ujame dež, kaj dež, neurje, pa kaj?
Med preizkušanjem bi nam policisti lahko očitali kršitev predpisov o hitrosti, hrupu in položaju vozila med vožnjo. Z obremenjevanjem motorja in podvozja med hitrim vzpenjanjem na 888 metrov nad morjem je potovalni računalnik nameril 8,5, v Senju je bil že na šest, čeprav tudi navzdol ni šlo počasi.
Čistokrvni športnik obvlada tudi varčno vožnjo
Pri hitrosti 50 kilometrov na uro v četrti prestavi preseneti indikator s sporočilom 4 > 6, čeprav kazalec komaj preseže dvojko na merilniku vrtljajev. Ko res prestavimo v šesto, je merilnik približno na 1.300 in to pri motorju, kjer je vrtenje pikčasto označeno med 7.200 in 7.500, naprej pa neprekinjeno rdeče.
(Pre)nizki vrtljaji motorju očitno ne škodijo, saj pri Mazdi dobro vedo, kaj delajo. V šesti prestavi deluje motor povsem mirno, seveda po ravnem, če bi šlo le malo navzgor, bi se takoj pojavila zahteva 6 > 5. Vseeno trdimo, da se športnika tako ne vozi, imamo celo občutek, da motor z nekim globokim zvokom prav negoduje nad takšnim podhranjenim načinom vožnje.
Preverili smo dogajanje pri mestni hitrosti 50 kilometrov na uro (53 po merilniku). V četrti prestavi pri 2.100 vrtljajih je zvok prijeten in večina voznikov sploh ne bi menjala kljub trenutni porabi pet litrov na sto kilometrov. V peti prestavi se pri 1.700 vrtljajih zmanjša za liter, v šesti pa pri 1.300 vrtljajih MX-5 porabi povprečno do tri litre goriva.
Testna poraba vsega 5,43 litra na sto kilometrov
Je krepko nižja od uradne po WLTP (6,3), ker smo daleč največ kilometrov prevozili zunaj avtocest. Pravzaprav smo se jim namenoma izogibali, sicer bi za volanom roadsterja sami pred seboj izpadli kot čudaki.
Za test smo bolj na kratko spremljali porabo pri 130 kilometrih na uro. Po računalniku je znašala 6,2. Ta ni natančen oziroma nameri približno pet odstotkov nižjo porabo. Merodajen je podatek o natočenih litrih (85,02) in prevoženih kilometrih (1564).