Nedelja, 16. 11. 2025, 20.35
1 ura, 50 minut
25 let po tragediji v Logu pod Mangartom: rana, ki se ni nikoli povsem zacelila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,25
Mineva 25 let od ene najhujših naravnih nesreč pri nas. V noči na 17. november 2000 je zemeljski plaz izpod Mangartske planine uničil del vasi Log pod Mangartom, zasul več domov in terjal sedem življenj. Četrt stoletja pozneje je vas obnovljena, vendar domačini pravijo, da nikoli več ne bo taka, kot je bila pred tisto usodno nočjo.
Plaz, ki se je sprožil ob 1. uri ponoči, je v nekaj trenutkih zdrsnil po ozki strugi Predelce in s silovito močjo dosegel Log pod Mangartom. Sedem domačinov je izgubilo življenje, gmotna škoda je bila ogromna, šok in bolečina pa sta za vedno zaznamovala življenje vasi.
Že dva dni pred tragedijo so se zaradi izredno intenzivnih in dolgotrajnih padavin sprožili prvi zemeljski zdrsi. Civilna zaščita je prebivalcem najbolj ogroženih hiš priporočila, naj zapustijo domove, a vsi se temu niso odločili slediti. Nihče pa ni mogel predvideti, da bo drugi plaz tako obsežen in uničujoč.
Obnova celotnega gornjega dela vasi
Po katastrofi je bilo treba obnoviti praktično celoten zgornji del Loga. Zgrajenih je bilo 12 novih stanovanjskih hiš, vse na novih, varnejših lokacijah. "Država se je odzvala tako, kot se še ni do zdaj. Domačini so zadovoljni s tem, kar so dobili in kako se je obnovilo vas," je že ob 20-letnici povedal predsednik krajevne skupnosti Log pod Mangartom Igor Černuta.
Ves čas so potekala tudi obsežna gradbeno-varnostna dela, namenjena zaščiti pred morebitnimi novimi zemeljskimi zdrsi.
Strokovnjaki so ocenjevali, da je bilo v pobočju med 300 tisoč in 1,5 milijona kubičnih metrov nestabilnega materiala, ki bi takrat lahko v najslabšem primeru ponovno zdrsel proti dolini.
Kaj točno se je dogajalo na usodno noč?
Vremenske razmere v drugi polovici oktobra in v novembru leta 2000 so bile izredno ugodne za nastanek in trganje zemeljskih plazov. V zahodni Sloveniji so se pojavljale obilne padavine, predvsem dež. Zaradi dvigovanja zraka ob gorskih pregradah so bile pogoste plohe in nevihte, kar je intenzivnost padavin še povečevalo. 14. novembra, dan pred prvim plazom, je bilo v Posočju zaznanih več šibkih potresnih sunkov, najmočnejši je dosegel magnitudo 1,5 po Richterju, do 19. novembra se jih je zvrstilo kar 12. Nadžariščno območje teh potresov je bilo od plazu oddaljeno okoli 15 kilometrov.
V noči na 17. november je območje Loga pod Mangartom prizadel drugi, bistveno večji zemeljski plaz, ki se je nekaj po polnoči utrgal visoko nad Mangartsko planino. Plaz je z izjemno hitrostjo zdrsel po strugi Predelnice več kilometrov navzdol ter uničil pet hiš, več gospodarskih objektov in del cestne infrastrukture. Že dan prej je plaz uničil del ceste na Predel in mostove ter zajezil Mangartski potok. Medtem ko je bilo območje po prvem plazu delno evakuirano, vsi prebivalci opozoril niso upoštevali, za nekatere je bila odločitev usodna.
Plazišče je obsegalo površino približno 30 hektarov.
Reševalne ekipe – okoli 150 jamarjev, gasilcev in gorskih reševalcev – so ves konec tedna preiskovale strugo Koritnice in območje plazu, a jih je pri delu ovirala gosta megla. Strokovnjaki so ocenjevali, da je bilo v pobočju med 300 tisoč in 1,5 milijona kubičnih metrov nestabilnega materiala, ki bi takrat lahko v najslabšem primeru ponovno zdrsel proti dolini. Zaradi nevarnosti novih plazov in prihajajočih padavin so veljali strogi varnostni ukrepi.
Oblasti so medtem urejale začasno nastanitev za evakuirane prebivalce in iskale načine za izboljšanje sistema alarmiranja. Ocenili so, da so k tragediji prispevali namočena tla, neugodna geološka sestava in številni manjši potresi, ki so območje stresali v tednih pred plazom.
