Kako "fer" je slovenski šofer?

Vam zveni znano? Takšna so pogosto prometna poročila, to so najpogostejši vzroki poškodovanih na avtocesti in posledično gre za najpogostejše vzroke zastojev.

Prekratka varnostna razdalja je še vedno eden izmed glavnih vzrokov nesreč na avtocestah in hitrih cestah, povezana pa je tudi z neprimerno hitrostjo.

Prehitra vožnja in prekratka razdalja neposredno povezani

Pri Darsu pravijo, da prehitra vožnja in prekratka varnostna razdalja hodita z roko v roki. Nataša Kovše iz Službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pojasnjuje: "Običajno gre za voznike, ki vozijo prehitro in ki hkrati vozijo tudi s prekratko varnostno razdaljo. Sicer pa je prekratka varnostna razdalja še bolj tvegana, ko so vremenske razmere slabe (dež, sneg in podobno)." To še posebej velja za vožnjo po avtocesti ali hitri cesti, kjer je treba zaradi velike hitrosti še bolj kot na drugih cestah paziti na varnostno razdaljo.

V letu 2016 se je na slovenskih avtocestah in hitrih cestah zgodilo 327 prometnih nesreč zaradi neustrezne varnostne razdalje. Velika večina voznikov vozi preblizu zaradi nepoznavanja dolžine zaustavitvene poti, ki jo njihovo vozilo pri zavijanju glede na hitrost in stanje vozišča opravi, del voznikov napačno meni, da s krajšo varnostno razdaljo povečajo prepustnost ceste in da bodo tako hitreje na cilju, nekateri pa poskušajo z agresivnim "prilepljanjem" na zadek predhodnega vozila tega spraviti s prehitevalnega na vozni pas.

Manj zastojev, če bi vsi upoštevali varnostno razdaljo

"Strinjamo se, da je varnostna razdalja, poleg neupoštevanje hitrostnih omejitev, eden poglavitnih razlogov za nastanek nesreč na avtocesti, te pa pomenijo tudi dolge zastoje in nejevoljo uporabnikov naših avtocest. Dejstvo je, da v primeru trka na avtocesti skoraj ni nesreče s samo dvema udeleženima voziloma, vedno je udeleženo še kakšno dodatno. A vsaj ta tretji se ne bi smel zaleteti, če bi voznik res spoštoval ustrezen razmik. Vsak trk pomeni zaporo, ki bistveno upočasni celoten promet in povzroča ogromno škodo. Nimamo pa pristojnosti izvajati nadzora nad pravilno varnostno razdaljo in sankcionirati kršiteljev. To je v pristojnosti policije," poudarja mag. Nataša Kovše.

Dodaja, da bi bila ob upoštevanju pravilne varnostne razdalje tudi pretočnost prometa lahko večja. "V prometu nismo sami in ni dovolj ter še posebej ni prav, da gledamo le nase. Voziti moramo strpno, upoštevati in paziti drug na drugega. Zagotovo bi bilo v prometni konici manj zastojev na avtocestnih vpadnicah na ljubljanski obroč, če bi vsi vozili s primerno varnostno razdaljo ob zavedanju, da se soudeleženci v prometu na območju priključkov vključujejo na avtocesto. Zagotovo bi bilo veliko manj zaviranj, ki potem sprožijo nepotrebne zastoje," poudarja.

Bomo res hitreje na cilju?

S sunkovitim pospeševanjem in zaviranjem tok prometa prej motimo, kot pospešujemo. Varnostna razdalja se morda zdi dolgočasna tematika, a je v času, ko voznikom vse večkrat pozornost z vožnje preusmerijo različne elektronske naprave, razprava o njej nujno potrebna.

Zapleteni multimedijski sistemi, pametni telefoni in marsikaj drugega so glavni vzroki, da med vožnjo naše misli zajadrajo drugam. K temu lahko prištejemo še (pre)hiter tempo življenja, zaradi katerega smo vedno v zamudi in se nam vseskozi nekam mudi. Posledica je neprevidna in včasih nevarna vožnja, s katero ogrožamo sebe in druge udeležence v prometu.

Foto: Daniel Novakovič/STA

Na avtocesti je varnostna razdalja 72 metrov

Slovenski vozniki premalo upoštevajo pravila varnostne razdalje, ki je med vzroki za nastanek prometnih nesreč na prvem mestu. Je že tako, da se z leti in desetletji gostota prometa na naših cestah povečuje, svoje naredi še tranzitni promet, ki se vali z vzhoda na zahod Evrope in v obratni smeri, zato je tudi nervoze med slovenskimi vozniki vedno več. Korak do prekratke varnostne razdalje je tako zelo majhen.

Matematika, fizika in številke pa govorijo svojo neusmiljeno govorico. Če voziš pretesno za drugim vozilom, se nimaš časa odzvati na morebitno nenadno zmanjšanje hitrosti in trčenje je tu.

"Takokotzatekočebranjesotudiprivožnjipomembni ustrezno veliki razmiki."

V družbi Dars si prizadevajo za izboljšanje stanja v prometu in med ukrepi izberejo tisto vsebino, ki jo prepoznajo kot zelo motečo oz. nevarno. Pred leti je bila to akcija Pravilno se razvrsti v času zastoja in poskrbi za "reševalni pas", ki je po naših ocenah prispevala k izboljšani prometni varnosti.

Letos in lani so se lotili obsežne akcije ozaveščanja o pomenu varnostne razdalje, v prihodnje pa razmišljajo tudi o drugih preventivnih vsebinah. S kampanjo Varnostna razdalja želimo voznikom sporočiti, da je z ustrezno varnostno razdaljo in s tem ustrezno zavorno pot možnost nesreče manjša. V kampanji so razdaljo med vozili primerjali z razdaljo med črkami: "Takokotzatekočebranjesotudiprivožnjipomembni ustrezno veliki razmiki."

S postavitvijo poskusne označitve prometne ureditve po 76.a členu Zakona o cestah urejajo ustrezno varnostno razdaljo na obeh voznih pasovih gorenjske avtoceste A2 na odsekih med priključkom Ljubljana Šmartno in Vodicami proti Jesenicam (med počivališčem Povodje in priključkom Vodice) ter med priključkoma Kranj zahod in Kranj vzhod proti Ljubljani. Poskusna označitev prometne ureditve je obligatorna za uporabnike oziroma voznike po avtocesti. Razdalja med dvema puščicama prikazuje pravilno razdaljo med dvema avtomobiloma, v kolikor je njuna hitrost 130 km/h.