Četrtek, 31. 7. 2025, 7.11
14 ur, 16 minut
Neoriginalni sedeži v zadku nesrečnega kombija?
Je bilo pet umrlih Ukrajink nepripetih? Štajerska tragedija odpira nova vprašanja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Nesrečni ukrajinski kombi na avtocesti pred delovno zaporo pri Tepanju
Uporaba varnostnega pasu v Sloveniji še vedno ni samoumevna, a vse tragično preminule Ukrajinke v včerajšnji nesreči so bile pripete. Vprašljiva pa je ustreznost sedežev v zadnjem delu predelenega kombija.
Včeraj se je na štajerski avtocesti zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrlo pet potnikov v kombiju. Ta se je zaletel v stoječi tovornjak pred delovno zaporo pri Tepanju. Policija je včeraj sicer razkrila uradni razlog nesreče in obenem napovedala, da bo vse okoliščine dogodka razkrila po temeljitejši raziskavi. Razlog nesreče in predvsem tako tragičnih posledic namreč še ni znan. Neprilagojena hitrost je seveda logičen vzrok takega naleta.
Policija trdi, da so bili potniki pripeti.
Razlog, zakaj je v nesrečnem kombiju umrlo kar pet ljudi, uradno še ni znan. Ker pa sta čelno trčenje preživeli osebi, ki sta v kombiju sedeli spredaj in bili trku najbolj neposredno izpostavljeni, umrlo pa je vseh pet potnikov na zadnjih sedežih, se je hitro odprlo vprašanje o uporabi varnostnega pasu.
"Vsi udeleženi v včerajšnji tragični prometni nesreči so uporabljali varnostne pasove," so sporočili s policije.
Uporaba varnostnega pasu ni samoumevna
V praksi je znano, da je uporaba varnostnega pasu na zadnjih sedežih vse prej kot samoumevna. To velja že v osebnih avtomobilih, kjer nepripeta oseba zadaj ogroža življenje tako sebe kot tudi potnika na sedežu pred njo, še toliko bolj v kombijih na daljših vožnjah. Ali je bil varnostni pas del vzroka tragične nesreče na štajerski avtocesti, bo pokazala uradna preiskava. Podatki policije uporabe oziroma neuporabe varnostnega pasu za zdaj še ne navajajo.
Očitno v kombiju niso bili originalni sedeži. Tako so bili privijačeni.
Glede na fotografije s kraja nesreče lahko sklepamo, da je bil v nesrečo udeležen tovorni kombi predelan za prevoz oseb. Čeprav tehnična izpravnost za zdaj uradno s strani policije še ni znana, so tovrstni kombiji na dolgih vožnjah prek Evrope že leta prave tempirane bombe. Vozniki kombijev za razliko od voznikov tovornjakov ne potrebujejo tahografov in zato ni nadzora nad utrujenostjo voznika. Ena izmed fotografij kaže tudi na odlomljen nosilec zadnjega sedeža.
Nazorne sile na človeško telo že ob pripetem varnostnem pasu.
Nepripeti? Trk pri 100 km/h podoben kot padec na beton iz 12. nadstropja.
Sile ob čelnem trčenju, ob katerem se vozilo ustavi v hipu, na človeško telo so neizmerne. Varnostni pas in zračna blazina pri trku upočasnita in preprečita gibanje telesa proti trdim delom v vozilu ter tako prevzameta velik del sile, ki se sprosti ob trku. Posledice za potnike so blažje, kot bi bile brez uporabe teh varnostnih pripomočkov.
Če pa smo nepripeti, se naše telo ne ustavi skupaj z vozilom. Ta se ob trku ustavi skoraj nenadoma, naše telo pa potuje naprej s prvotno hitrostjo, in sicer vse dokler ne trčimo v armaturo, vetrobransko steklo ali pademo iz vozila.
Predpostavimo, da se pri hitrosti 100 kilometrov na uro telo potnika z maso 80 kilogramov ustavi v približno petih stotinkah sekunde. V tem primeru bi na človeško telo delovala sila več kot 44 kilonewtonov oziroma več kot 4,4 tone. To je približno enako, kot če bi 80-kilogramski človek padel na beton iz 12. nadstropja.
Statistika agencije za varnost prometa o uporabi varnostnega pasu v Sloveniji
Kaj pravi statistika?
Stopnja uporabe varnostnega pasu v letu 2024 je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov znašala 67 odstotkov, kar predstavlja malo manjši delež glede na leto 2023 (71 odstotkov), kažejo podatki agencije za varnost prometa (AVP).
Od 28 umrlih voznikov osebnih avtomobilov jih je 19 uporabljalo varnostni pas. Za nekatere primere uporaba pasu ni bila znana. Glede na delež neuporabe varnostnega pasu lahko sklenemo, da eden od treh umrlih ni bil pripet z varnostnim pasom.
Problematika uporabe varnostnega pasu je v Sloveniji sicer spet dokaj pereča, podatki pa niso dovolj analitični predvsem na področju uporabe varnostnih pasov potnikov v kombijih.
Vsak četrti poškodovani potnik zadaj ni pripet
"Dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtno žrtev kar za polovico, skoraj za toliko zmanjša tudi tveganje za hude poškodbe ter za skoraj četrtino zmanjša tveganje za nastanek lažjih poškodb tako pri voznikih kot pri sopotnikih na sprednjih sedežih," navajajo pri AVP.
Podatki za potnike v kombijih so nekoliko starejši, a prav tako zgovorni. Po statističnih podatkih približno tretjina smrtnih žrtev med vozniki in potniki v osebnih vozilih v zadnjih petih letih ni uporabljala varnostnega pasu (35 odstotkov).
Stopnja pripetosti med vozniki osebnih avtomobilov (96 odstotkov) je bila leta 2022 višja kot pri voznikih kombijev (90 odstotkov), za potnike zadaj pa so v celoti zabeležili le 72-odstotno stopnjo pripetosti z varnostnim pasom. To je 22 odstotnih točk pod ravnjo pripetosti s pasom potnikov spredaj.
