Nedelja, 1. 9. 2019, 4.00
5 let, 2 meseca
Kako Primark odgovarja na očitke o izkoriščanju delavcev #intervju
Katharine Stewart je direktorica za etično trgovino in okoljsko trajnost pri Primarku, ki skrbi za to, da je eden od največjih trgovcev na področju mode odgovoren tako do zaposlenih kot do okolja. Zagotavlja, da spoštujejo delavske pravice kot tudi odgovornost do planeta.
Primark, ki je junija svojo trgovino odprl tudi v Ljubljani, se že nekaj let spopada z očitki, da izkorišča delavce ter izdeluje hitro in poceni modo, ki jo ljudje vse prehitro zavržejo.
Katharine Stewart pravi, da so pri Primarku odgovorni in da nenehno in na različne načine vlagajo v podporo ljudem, ki izdelujejo njihova oblačila, in v varovanje okolja. "Zavedamo se tega in poskušamo biti čim bolj pregledni," odgovarja na vprašanje o glasnih kritikah in dodaja, da so prav zato na spletu razkrili Global Sourcing Map (zemljevid tovarn po vsem svetu, op. p.), ki daje boljši vpogled v vse tovarne po svetu, kjer nastajajo njihovi izdelki.
Primark nima lastnih tovarn – njihovi izdelki se skupaj z izdelki drugih svetovnih blagovnih znamk izdelajo v tovarnah njihovih dobaviteljev. "Zato smo oblikovali ekipo več kot 110 strokovnjakov za etiko in okoljsko trajnost, ki so zaposleni v ključnih državah, iz katerih izvirajo naši izdelki, in skrbijo, da dobaviteljske tovarne upoštevajo naš strogi kodeks ravnanja, ki temelji na standardih Mednarodne organizacije dela OZN. Kodeks vključuje vse od delovnih pogojev do plač," še pojasnjujejo pri Primarku.
Hkrati pa se Stewartova trudi še za nov program recikliranja, s katerim bi poskušali zmanjšati vpliv hitre mode na planet. V trgovinah načrtujejo testna obdobja recikliranja že ob koncu tega leta, a najbolj si želijo, da bi ljudje obdržali njihova oblačila in jih nosili čim dlje.
Katharine Stewart, direktorica za etično trgovino in okoljsko trajnost pri Primarku Kaj je pravzaprav vaša zadolžitev pri Primarku, za kaj vse skrbite?
Skrbim za etično trgovino in okoljsko trajnost pri naših dobaviteljih in za tri pomembne stebre: družbeni vpliv, vpliv na okolje ter integriteto. Pri tem mi pomaga ekipa več kot 110 ljudi, od katerih večina dela v državah, kjer nastajajo naši izdelki. Oni skrbijo za to, da gre v tovarnah vse brez težav.
Na kaj natanko mislite, ko rečete "družbeni vpliv"?
Sem spadata nadzor in revizija, ki pokrivata vse tovarne, ki jih uporabljamo. Kadar hočemo delati z novim dobaviteljem v novi tovarni, bomo pregledali prostore še pred začetkom proizvodnje in naredili popolno revizijo, da se prepričamo, kakšni so delovni pogoji in delovno okolje v tej tovarni. Če je ugotovitev dobra, bomo tovarno dodali v naš sistem. Proizvodnja ne more steči, dokler tega ne odobrimo. A s tem se naši obiski ne končajo, revizijo opravljamo še vsaj enkrat na leto, nenapovedano.
S tem hočete torej zagotoviti, da je delovno okolje dobro, da ni izkoriščanja delavcev?
Tako je. Pregledamo delovno okolje, ali je varno, proučimo sistem vodenja, plače in delavnik, kako je delo organizirano ... Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja v vsaki tovarni. Poskrbeti moramo tudi, da je tam primerna in dobra oprema, da je delavcem zagotovljeno primerno usposabljanje. V naše delo spada vse, kar je potrebno za dobro in varno delovno okolje.
To je dobro vedeti, saj se Primark velikokrat spopada s kritikami, da izkorišča delavce in da jim ne zagotavlja dobrega delovnega okolja.
Da, zavedamo se tega in poskušamo biti čim bolj pregledni. Ravno zato smo lani razkrili naš Global Sourcing Map (zemljevid tovarn po vsem svetu, op. p.), kjer lahko za vsako državo, kjer imamo tovarne, vidite, koliko tovarn imamo, v katerih mestih, število zaposlenih ... Ne prikrivamo, kje so naše proizvodnje. V vseh tovarnah, vidnih na tem zemljevidu, redno izvajamo revizije, o katerih sem govorila.
Zdaj pa si prizadevate še za etično, trajnostno modo. Je to nekaj, za kar se bo Primark še bolj trudil v prihodnosti?
Že širjenje našega programa za trajnostni bombaž, v sklopu katerega bomo izobrazili več kot 160 tisoč neodvisnih kmetovalcev do leta 2022, je zelo pomemben korak k bolj etični in trajnostni modi. Kot del programa širimo znanje o trajnostnih načinih kmetovanja v treh državah – Indiji, Pakistanu in zdaj še na Kitajskem. Podobne iniciative smo se lotili že pri naših ličilih in lepotnih izdelkih, ki so bolj naravni in niso bili testiranih na živalih, in takšnih korakov bo v prihodnje vedno več.
Ste razmišljali tudi o bolj veganski modi, o oblačilih, ki ne bi bila narejena iz pravega usnja ali volne?
Pravzaprav že zdaj nimamo veliko izdelkov iz usnja ali volne, saj pri nas prevladuje bombaž, zato se zdaj najbolj osredotočamo nanj. Seveda se zavedamo uporabe zajčje dlake, ptičjega perja, angora volne in drugih živalskih materialov v modni industriji, a večina naših oblačil je iz bombaža, zato bomo zdaj še bolj pozorni, od kod prihaja in kako kakovosten je.
Indijke so v okviru Primarkovega programa za trajnostni bombaž od leta 2013 do 2016 dosegle za skoraj 200 odstotkov večji zaslužek in skoraj 10 odstotkov večji pridelek, za 24,7 odstotka manjšo uporabo kemičnih gnojil in 50,3 odstotka manjšo uporabo kemičnih pesticidov ter za štiri odstotke nižjo porabo vode.
Se vam zdi pomembno, da se zdaj vse več znamk zaveda škodljivosti hitre mode, kako ta vpliva na planet? Mora potrošnik spremeniti svoj odnos do mode?
Mislim, da modna industrija razume, da mora biti premišljena pri tem, kaj počne. Pri Primarku se zavedamo vpliva mode na planet, zato poskušamo čim bolj zmanjšati naš odtis v okolju.
Mislite, da lahko trajnostna oblačila pomagajo to preprečiti?
Vsekakor. Že pri našem programu za trajnostni bombaž se je pokazalo, da je možno vplivati na to, kako se vzgaja bombaž in kako se uporablja.
Ampak največja težava pri tem je odnos ljudi do oblačil: kupijo poceni kos, ga oblečejo enkrat ali nekajkrat na sezono, potem pa zavržejo. Kako bi spremenili to kulturo oblačenja?
No, mi si še vedno želimo, da bi ljudje še naprej nosili naša oblačila, a se bolj osredotočamo na kakovost in na to, da izdelujemo oblačila, ki trajajo dlje. Upamo, da bi ljudje dobro skrbeli zanje in jih nosili čim dlje. Se pa zavedamo, da se kupci na neki točki odločijo, da tega kosa ne bodo več nosili, zato se vse bolj spogledujemo z recikliranjem. Izvajati nameravamo testna obdobja recikliranja v naših trgovinah že ob koncu tega leta. Seveda pa si najbolj želimo, da bi ljudje obdržali naša oblačila in jih nosili čim dlje (smeh, op. p.).
Bi reciklirali le Primarkova oblačila ali katerokoli znamko?
Primarkova in oblačila drugih blagovnih znamk.
Nekatere znamke to že počnejo in svoje kupce k recikliranju spodbujajo s popusti, ki jih nato prejmejo. Bi tudi vi delali tako?
Tega se bomo lotili malce drugače, saj mislim, da ljudi, če jim damo popuste za nove nakupe, s tem le spodbujamo k še več nakupovanja (smeh, op. p.). V mislih imamo drugačna sodelovanja, morda kaj v povezavi z dobrodelnimi organizacijami, raje kot dajanje novih popustov.
Kakšen bi bil vaš nakupovalni nasvet kot direktorice za etično trgovino in okoljsko trajnost? Posebno v trgovinah, kot je Primark, kjer so cene res nizke?
Sama sem v naših trgovinah prebila veliko časa, ko sem opazovala vedenje kupcev, in mislim, da je treba več pozornosti posvečati skrbi za oblačila, da nam bodo služila dlje. Torej boljša skrb ter občasna popravila, če je to potrebno. Zavedati se moramo tudi recikliranja, čemur se bomo tudi pri Primarku vse bolj posvečali.
Direktorica za etično trgovino in okoljsko trajnost pri Primarku si želi, da bi ljudje oblačila, ki jih kupijo pri njih, nosili dlje, bolje skrbeli zanje, ter jih, ko je čas za to, primerno reciklirali.
Kaj ste opazili pri kupcih, ki ste jih opazovali?
Opazila sem velik apetit po bolj trajnostnih oblačilih. Prostora za izboljšave je veliko, poleg tega je tudi modna industrija zelo dovzetna za to, kar pa seveda precej olajša moje delo.
Kakšne so vaše napovedi za prihodnost mode, predvsem hitre mode?
Mi smo se veliko naučili iz lastnega programa za trajnostni bombaž, ki smo ga zagnali leta 2013, in to je res pomemben korak za nas, saj smo poskrbeli za znatno zmanjšanje kemikalij, pesticidov in vode, to pa bo imelo precejšnji vpliv. Res se trudimo, da bi bili pri tem kar najbolj učinkoviti in da bi pustili najmanjši odtis na okolju.
Preberite tudi:
12