Krim Mercator
Jakov Fak
Četrtek, 25. 4. 2019, 19.00
5 let
Top 10
Kaj imamo Slovenci od tujcev? Medalje, naslove, rekorde … #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,74
2
Ob nedavnem uspehu naturalizirane Rusinje Jekaterine Vedenejeve, ki je s stopničkami na tekmi svetovnega pokala poskrbela za največji uspeh slovenske ritmične gimnastike in bi lahko našo deželo zastopala tudi na prihajajočih olimpijskih igrah v Tokiu, smo pogledali, koliko takšnih naturalizacij smo v našem športu že doživeli in kako uspešne so bile.
Zbrali smo deset najbolj znanih primerov, pogoj za uvrstitev v rubriko je bil ta, da so res pravi tujci, brez sorodstvenih vezi s Slovenijo – barve naše države v številnih športih zastopajo tudi tekmovalke in tekmovalci, katerih vsaj eden od staršev je državljan Slovenije – ter so vsaj enkrat oblekli dres slovenske reprezentance.
1. Jakov Fak
Odlični hrvaški biatlonec je na olimpijskih igrah leta 2010 v Vancouvru pred nosom izmaknil kolajno Klemnu Bauerju, še isto leto pa sta postala tudi reprezentančna kolega. Fak je hrvaškemu biatlonu prinesel zgodovinski medalji z olimpijskih iger in svetovnega prvenstva (bron iz Pjongčanga 2009) nato pa mejnike podiral v slovenskem. In jih še.
Fak bi lahko s svojim talentom odšel tudi v kakšno bogatejšo državo, kjer bi imel še boljše pogoje, a že prestop k severnim sosedom je bil za ambicioznega biatlonca iz Mrkopalja dobra odločitev. Hrvati mu niso pustili oditi zlahka, pogajanja so bila trda in grda (Fak sam je hrvaški zvezi moral celo plačati odškodnino), angažirala se je tudi slovenska zveza in Faku hitro priskrbela slovenski potni list, a hrvaško izpisnico je nazadnje le dobil in v tekmovalno sezono 2010/11 vstopil kot slovenski reprezentant.
Že ko je tekmoval za Hrvaško, je začel sodelovati s slovenskim trenerjem Urošem Velepcem, ki je bil eden od najbolj zaslužnih za Fakov prestop, to sodelovanje pa je v naslednjih letih Slovenijo razveselilo z dvema zlatima, eno srebrno in dvema bronastima medaljama s svetovnih prvenstev, skupno osmimi zmagami v svetovnem pokalu ter olimpijskim srebrom iz Pjongčanga 2018.
2. Anthony Randolph
Ta ameriški košarkar je bil želja selektorja slovenske reprezentance Igorja Kokoškova za evropsko prvenstvo 2017. Srbski strateg se je pri sestavi ekipe za napad na evropski vrh odločil za 211 centimetrov visokega krilnega centra in ob tem zapolnil edino mesto v ekipi, ki ga po pravilih Evropske košarkarske zveze (Fiba) lahko zapolni naturaliziran košarkar.
V slovenski reprezentanci so sicer dotlej to mesto zapolnjevali košarkarji iz republik nekdanje skupne države, Jurica Golemac, na primer, ki danes uspešno vodi koprski klub Sixt Primorska, pa Alen Omić, ki je zaradi Kokoškove izbire Randolpha izpadel iz reprezentance, prvi Američan, ki je oblekel slovenski reprezentančni dres pa je bil Ariel McDonald ob prelomu tisočletja.
McDonald je s Slovenijo na evropskem prvenstvu leta 2001 v Turčiji zasedel končno 15. mesto, Randolph pa je bil eden od odločilnih členov slovenske košarkarske pravljice in največjega uspeha slovenskega ekipnega športa doslej, naslova evropskih prvakov na Eurobasketu 2017.
3. Sergej Rutenka
Beloruski rokometaš je slovensko državljanstvo dobil leta 1997, k nam pa ga je pripeljal zdaj že pokojni celjski trener Miro Požun. Rutenka, ki je pozneje postal eden od najboljših evropskih rokometašev in igral za rokometna velikana Barcelono in Ciudad Real, je s slovensko reprezentanco nastopal na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah pa na svetovnih prvenstvih leta 2005 in 2007 ter evropskem prvenstvu 2006, a se je v zgodovino slovenskega rokometa vpisal na klubski ravni, saj je bil eden od najboljših rokometašev v zasedbi Celja Pivovarne Laško, ki je v sezoni 2003/04 senzacionalno osvojila prestižno ligo prvakov.
4. Natalija Derepasko in Olga Čečkova
Kar je Celjanom uspelo enkrat, je najboljšemu ženskemu rokometnemu klubu v državi, Krimu, dvakrat. V ligi prvakinj so bile Krimovke prvakinje v letih 2001 in 2003, nepogrešljivi članici takratne sestave pa sta bili dve naturalizirani igralki. Ukrajinka Natalija Derepasko in Rusinja Olga Čečkova sta bili nosilki igre v klubu z Galjevice, nastopali pa sta tudi v slovenski reprezentanci.
5. Britta Bilač
Ena od najzgodnejših naturaliziranih športnic v zgodovini samostojne Slovenije je nekdanja nemška atletinja Britta Bilač. Rodila se je v Saalfeldu v nekdanji Nemški demokratični republiki ali Vzhodni Nemčiji in v obdobju osamosvajanja Slovenije študirala v Ljubljani. Slovensko državljanstvo je dobila, ko se je poročila s slovenskim atletom Borutom Bilačem.
Skakalka v višino je uspehe slovenske atletike obogatila z zlato kolajno na evropskem prvenstvu leta 1994 v Helsinkih, pa srebrno z dvoranskega svetovnega prvenstva 1995. Dvakrat je bila na olimpijskih igrah, leta 1992 v Barceloni in leta 1996 v Atlanti.
6. Marija Šestak
Atletski paket nadaljujemo s srbsko skakalko v daljino, troskokačico Marijo Šestak. To je v Slovenijo pripeljala ljubezen, poročena je namreč z nekdanjim atletom Matijo Šestakom. V Kragujevcu rojena atletinja je na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju nastopala še za svojo nekdanjo državo, za Slovenijo pa leta 2008 v Pekingu. Njen največji uspeh je bronasta medalja s svetovnega prvenstva v Osaki leta 2007, ko je osvojila bronasto medaljo. Na tekmovanju je sicer zasedla peto mesto, nato pa po diskvalifikacijah zaradi dopinških prekrškov njenih tekmic napredovala na stopničke.
7. Merlene Ottey
Jamajška gazela, ena od najuspešnejših šprinterk vseh časov, je devet olimpijskih medalj (tri srebrne in 6 bronastih), šest naslovov svetovne prvakinje (tri na odprtem, tri v dvorani) osvojila za svojo rodno deželo, v Sloveniji pa se je znašla v zatonu kariere. Leta 1998 je v Ljubljano prišla sodelovat s trenerjem Srđanom Đorđevićem, a do leta 2002 nastopala še za Jamajko, nato pa prejela slovensko državljanstvo in osupljivo dolgo odlašala s tekmovalno upokojitvijo. Otteyjeva sicer ni več posegala po najvišjih mestih v svetovni konkurenci, a pri zrelih 44 letih v šprintu na 100 metrov vseeno prišla do polfinala na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah, prav tako na evropskem prvenstvu leta 2006.
Normo za nastop na svojih osmih olimpijskih igrah, leta 2008 v Pekingu, je zgrešila za 0,28 sekunde, leta 2010 pa kot članica slovenske štafete 4 x 100 pa s 50 leti postala najstarejša tekmovalka evropskih članskih prvenstev na sploh. Rekord je dve leti pozneje popravila na 52 let.
8. Stanley Reddick
Kanadski hokejski vratar je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja senzacija v Hali Tivoli. Temnopolti vratar je z odličnimi obrambami navduševal navijače Olimpije in se z ljubljansko ekipo v letih 1995–2000 veselil petih naslovov državnih prvakov. Bil je tudi član naše hokejske reprezentance, ki si je v teh letih utirala pot iz skupine C med elito. Leta 1997 na prvenstvu skupine C (današnje divizije II) je Reddick z reprezentančnimi kolegi napredoval v drugi kakovostni razred, sodeloval pa je tudi pri zgodovinskem podvigu čete takratnega selektorja Matjaža Seklja na prvenstvu divizije I v Ljubljani leta 2001, na katerem so si risi prvič v zgodovini priborili nastop v elitnem razredu svetovnega hokeja. Branil je tudi naslednje leto med elito na prvenstvu na Švedskem, kjer so si risi v dodatnih bojih zagotovili obstanek, nato pa končal reprezentančno pot.
9. Josef "Pep" Strobl
Imeli smo tudi zanimiv smučarski prestop. V sezonah svetovnega pokala 2004/05 in 2005/06 je pod slovensko zastavo tekmoval nekdanji avstrijski as Joseph Strobl. K nam je prišel po tem, ko se mu v izjemni konkurenci ni uspelo uvrstiti v avstrijsko izbrano vrsto, zmagovalec sedmih tekem svetovnega pokala pa pri 30 letih še ni čutil, da je napočil čas za konec kariere. V zadnjih dveh sezonah mu kljub slovenskemu grbu na dresu ni uspelo poseči po vidnejših uvrstitvah in je leta 2006 tekmovalne smuči dokončno postavil v kot.
10. Shante Evans
Tudi slovenska ženska košarkarska reprezentanca je našla svojega Randolpha. Prav tako v ZDA. To je Shante Evans, 27-letna članica najboljše slovenske ženske košarkarske ekipe iz Celja, ki je slovenski potni list prejela pred dvema letoma in je odtlej že odtisnila tudi svoj slovenski reprezentančni pečat in bila ena od najzaslužnejših posameznic pri uvrstitvi slovenske vrste na letošnje evropsko prvenstvo, ki ga bosta od 27. junija do 7. julija gostili Srbija in Latvija.
2