SiolNET. Sportal Sportal +
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Sloveniji do potnega lista in novega dresa

2

termometer

Hrvaški biatlonec Jakov Fak, ki utegne zamenjati (športno) državljanstvo in obleči slovenski dres, še zdaleč ne bi bil prvi primer tovrstnega prestopa športnika pod Alpe.

Po osamosvojitvi je za slovenske reprezentance v različnih športnih panogah nastopila kopica športnikov iz republik nekdanje Jugoslavije, ki so se po različnih poteh znašli pod Triglavom. Kaj kmalu pa so jim sledili mnogi naturalizirani športniki, ki so po večinoma dokaj hitrem postopku prišli do potnih listov. Kar nekaj je bilo sicer tudi obratnih poti, najbolj znana primera sta nedvomno že davno "izgubljeni" kranjski košarkar Gregor Fučka in rokometna ptica selivka Iztok Puc, v spodnjem zapisu pa predstavljamo deset odmevnih "prestopov" z vseh koncev sveta v Slovenijo …

Merlene Ottey (Jamajka)

Jamajška atletinja je brez kančka dvoma največja zvezda svetovnega športa, ki je kadarkoli prestopila v slovenske vrste. Temnopolta šprinterka, ki bo prihodnji mesec dopolnila okroglih 50 let, se je ob koncu minulega stoletja preselila pod okrilje prekaljenega strokovnjaka Srdjana Djordjevića in leta 2002 prevzela slovensko državljanstvo. Nastopila je tako na svetovnem prvenstvu kot tudi olimpijskih igrah, krepko popravila državna rekorda na 100 in 200 metrov, vseeno pa odličja na velikem tekmovanju ni osvojila. Drugače je bilo seveda pod zastavo Jamajke, saj je v najboljših časih na velikih tekmovanjih osvojila kar 29 kolajn, od tega tudi 9 olimpijskih.

Stanley Reddick (Kanada)

Hokejski vratar Stanley Otis Reddick je po severnoameriškem popotovanju v drugi polovici devetdesetih let minulega stoletja okrepil vrste ljubljanske Olimpije in v rekordnem času postal ljubljenec tivolskega občinstva. Priljubljeni "Stanko", ki je pogosto rad zaklenil svoja vrata, je že po dveh sezonah v Ljubljani kanadskemu dodal še slovenski potni list. Sledila je selitev v slovensko reprezentanco, za katero je branil na treh svetovnih prvenstvih. Aktivno kariero je vratar iz Ontaria zaključil leta 2002.

Sigrid Teresa Corneo (Italija)

Kolesarka iz Milana, ki bo ob koncu tega meseca dopolnila 39 let, spada med najbolj "sveže" naturalizirane športnice. Članica kluba Mekina-Selle je namreč slovensko vrsto okrepila leta 2008 in nato nastopila na olimpijskih igrah v Pekingu. Varovanka trenerja Walterja Zinija in slovenskega selektorja Martina Hvastije na Kitajskem ni blestela, saj je bila 49. na cestni dirki. Svoje največje uspehe je sicer dosegla v začetku 90-ih let, ko je bila leta 1994 peta na SP na Siciliji, dve leti zatem pa dvanajsta v Luganu.

Josef Strobl (Avstrija)

Po Bernhardu Knaussu je bi "Pepi" Strobl drugi avstrijski alpski smučar, ki je ob koncu svoje kariere zatočišče našel v Sloveniji. Ekipo za hitri disciplini, za katero je tedaj skrbel Jože Gazoda, je okrepil leta 2004, a nato po poškodbi kolena nikakor ni našel prave poti na šampionske smučine. Za Slovenijo naposled ni osvojil nobene točke svetovnega pokala, zato so v njegovi biografiji zapisani zgolj uspehi pod avstrijsko zastavo. Med slednjimi izstopajo tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala ter smukaški bron leta 2000 in sedem zmag.

Sergej Rutenka (Belorusija)

V Minsku rojeni športnik, ki se je proslavil na položaju levega zunanjega, je prav gotovo eden največjih rokometnih zvezdnikov, nad katerimi se je lahko navduševala slovenska publika. O tem dovolj zgovorno pričajo vsi uspehi in pa rekorden prestop iz Ciudad Reala v Barcelono. V Sloveniji je igral za Gorenje in Celje Pivovarno Laško ter postal članski reprezentant. V dresu s slovenskim grbom je nastopil na 57 tekmah in dosegel kar 321 golov.

Britta Bilač (Nemčija)

Svetlolaso športnico iz Vzhodne Nemčije je v Slovenijo popeljala ljubezen. "Krivec" je bil seveda postojnski skakalec v daljino Borut Bilač. Po poroki je skakalka v višino z dekliškim priimkom Vöros prestopila v slovensko reprezentanco in nanizala kopico izjemnih rezultatov. Lastnica državnega rekorda in nekdanja športnica leta je leta 1994 osvojila zlato na evropskem prvenstvu, leto pred tem je postala sredozemska prvakinja, leto zatem pa dvoranska podprvakinja. Nastopila je tudi na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah, javnosti pa se je prikupila z odličnim znanjem slovenščine.

Emir Preldžić (BiH)

Bosanski košarkar je sledil številnim predhodnikom iz nekdanje skupne države (Goljović, Golemac, Modrić …), ki so oblekli dres slovenske vrste. Kot nadarjenega košarkarja so ga iz BiH v Ljubljano zvabili pri Geoplinu Slovanu. Tedaj se je prebil tudi v mlado reprezentanco in leta 2008 v kvalifikacijah za olimpijske igre debitiral še za člansko vrsto. V zadnjem obdobju je krilni košarkar Fenerbahče Ülkerja razpet med Slovenijo in BiH, ki ga skuša vrniti pod svoje okrilje, čemur pa nasprotuje tudi FIBA.

Marija Šestak (Srbija)

Če je bil za selitev Britte "odgovoren" Borut Bilač, pa v Marijinem primeru ta vloga pripada Matiji Šestaku. Srbkinja Marija Martinović, ki je leta 1997 prav v Ljubljani postala evropska mladinska prvakinja, po poroki z nekdanjim olimpijcem ni prevzela le priimka, temveč tudi potni list in športno državljanstvo. Za Slovenijo nastopa od leta 2006, v tem času pa je simpatična tekmovalka v troskoku osvojila srebro na dvoranskem EP, bron na dvoranskem SP, zasedla peto mesto na SP na prostem in olimpijski nastop v Pekingu sklenila na šestem mestu.

Valerij Šahraj (Ukrajina)

Valerija Šahraja je hokejska pot popeljala iz nekdanje Sovjetske zveze v Slovenijo, kjer ni našel le športnega kruha, temveč tudi novi dom. Kot aktivni igralec je nastopal za blejsko Sportino in ljubljansko Olimpijo ter ob tem pridobil še slovenski potni list. Le-ta mu je omogočil nastop na kar treh svetovnih prvenstvih, nazadnje leta 2002. Nekdanji branilec je tudi po tem, ko je drsalke obesil na klin, ostal v Sloveniji. Kot 45-letni trener na Bledu skrbi za vse selekcije in hkrati tudi hokejsko šolo.

Arriel McDonald (ZDA)

Ameriški košarkar, ki je sprva navduševal v Krškem, nato pa se je po odlični sezoni pri Olimpiji izstrelil med najboljše evropske organizatorje igre, je po pridobitni slovenskega državljanstva privolil tudi v reprezentančno sodelovanje. Nastopil je na evropskem prvenstvu 2001, njegov status pa je šel v nos marsikateremu soigralcu. Tudi zato se po petih tekmah v Turčiji ni več vrnil v izbrano vrsto. Zato pa je po drugi strani navduševal na klubski ravni, kjer je igral za Maccabi, Sieno, moskovski Dinamo, Panathinaikos …

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin