Sreda, 23. 9. 2020, 20.30
3 leta, 6 mesecev
20 LET PO ZLATEM SYDNEYJU 2000
Kot obletnica mature, a z maskami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
Namesto rokovanja je Rajmond Debevec ponudil pest. Vanjo sta udarila tako Iztok Čop kot Luka Špik. Zlata trojica si je nato ob dvajseti obletnici prvih zlatih olimpijskih kolajn za samostojno Slovenijo na krajši slovesnosti na Bledu še enkrat ogledala posnetke iz Sydneyja. Tokrat prvič na uradni državni praznik, obenem pa po nedavnem organizacijskem spodrsljaju Olimpijskega komiteja Slovenije, ki se je razvil v afero s političnim prizvokom, tudi ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov.
Predsednik države je bil Milan Kučan, predsednik vlade pa Andrej Bajuk. Virus, ki bi se iz kitajskega mesta razširil po celem svetu, bi tedaj označili za predlogo hollywoodskega filma. Luka Dončić je bil star leto in pol, Tadej Pogačar dve, medtem ko pa je tedaj 10-letnega Primoža Rogliča vleklo predvsem na manjše skakalnice. Pisali se je leto 2000. Čas nekih drugih športnih junakov. V Sloveniji se je poletje prevešalo v jesen, v vroči Avstraliji pa so potekale olimpijske igre. In prav z dežele tam spodaj je tistega 23. septembra prišla vest o velikem uspehu slovenskega športa. Pravzaprav dve vesti. Na isti dan je namreč kar dvakrat zadonela Zdravljica. V veslaškem centru sta si jo "zaželela" člana udarnega dvojca Luka Špik in Iztok Čop, na strelišču ji je s tresočima ustnicama in orošenimi očmi prisluhnil Rajmond Debevec. Da, minilo je že 20 let.
Junake OI 2000 je prišel pozdravit tudi Miroslav Cerar st.
20 let pozneje: nova resničnost
Posnetke iz Sydneyja si je bilo ob okrogli obletnici mogoče ogledati na velikem ekranu ob ciljni črti veslaške proge v Veliki Zaki na Bledu. Prireditev je oviralo močno deževje. Več kot očitno pa je bilo tudi, da so bili po glasnih kritikah, ki so jih bili z vseh vetrov deležni organizatorji na ponedeljkovi dobrodelni prireditvi v Ljubljani, kjer so se visoki gostje družili brez obraznih mask in ob neupoštevanju pravil socialne distance, pri Olimpijskem komiteju Slovenije tokrat precej bolj pozorni na nova pravila nove resničnosti.
Tokrat brez solznih oči
"Po svojem čustvenem poslušanju himne ob podelitvi zlate kolajne sem po vrnitvi v domovino nekaj tednov le stežka hodil po Ljubljani. Vsi so me zaustavljali, me ogovarjali in pripovedovali o tem, da so tudi samo potočili kakšno solzo," se je zlatega dneva spominjal Debevec in priznal, da mu je informacija o zmagi dvojca Čop-Špik pred velikim finalom vlila nekaj dodatne samozavesti. Gorenjca sta tedaj že slavila prvo zlato kolajno za Slovenijo. "Ni bilo tako lahko, saj sva bila zares izrazita favorita. No, po tekmi sem sicer dejal, da je šlo gladko. A športniki po tekmi radi rečemo kaj neprimernega," se je zasmejal Špik. "Res je, tudi jaz sem šele deset zaveslajev pred ciljem spoznal, da je kolajna najina," je pristavil Čop.
Rajmond Debevec je predlagal tudi skupinsko fotografijo brez mask, a dodal: "Najprej poskrbimo za distanco."
Kje so avstralski junaki danes?
Zimzeleni olimpionik še kar strelja?Čeprav je prvi olimpijski nastop vknjižil pred več kot 36 leti, pred pol leta pa je dopolnil 57 let, pa je Rajmond Debevec tudi dvajseto obletnico največjega uspeha pričakal kot aktivni športnik. "Motivacije mi zlepa ne zmanjka, a so tu dejavniki, na katere nimam nobenega vpliva," nam je v sobotnem intervjuju sredi maja pripovedoval strelski veteran, ki pa svojo nišo zdaj išče predvsem v neolimpijskih disciplinah. Na OI je nazadnje nastopil v Londonu, kjer se je veselil še svoje tretje olimpijske kolajne. Vseeno pravi, da tudi projekta Tokio še ni prečrtal. A čeprav je aktivni športnik, si kruh služi predvsem kot lastnik strelske trgovine v Ljubljani.
Selektor in poslovnežIztok Čop, bolj izkušena in bolj pragmatično usmerjena polovica zlatega dvojca, je danes selektor slovenske veslaške reprezentance. Že pred tem je Gorenjec, ki se lahko pohvali s kar štirimi olimpijskimi kolajnami ter prav tolikšnimi naslovi svetovnega prvaka, zajadral v poslovne vode. Deluje namreč kot zastopnik blagovne znamke Filippi, ki ponuja veslaško opremo. Preizkušal se je tudi na področju športnega funkcionarstva, med drugih kot član IO in celo podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.
Svoj (ne)mir je našel v LondonuŠe najbolj redko v medijih zasledimo najbolj iskrivega in v javnih nastopih najbolj neposrednega in posledično najmanj zadržanega člana zlate avstralske triperesne deteljice. Luka Špik je veslo uradno postavil v kot leta 2015, tri leta po osvojeni tretji olimpijski kolajni. Že vrsto let živi v Londonu, kjer v enem od športnih centrov deluje kot osebni trener. "Biti osebni trener predstavlja veliko svobodo, a le pod pogojem, da imaš dovolj strank, za kar pa človek potrebuje kar nekaj časa," nam je pred časom pojasnil v nedeljski rubriki Druga kariera.
Prvič na državni praznik
Okrogla obletnica prvega predvajanja Zdravljice na olimpijskih igrah pa ima še dodatno noto. Tokratni 23. september je namreč prvič tudi slovenski državni praznik – Dan slovenskega športa. Olimpijski komite Slovenije je praznik proslavil že v dopoldanskih urah. Na Trgu republike v Ljubljani je namreč potekalo odprtje velikega športnega poligona s pestro paleto vadb in dejavnosti za vse starosti.
Če na blejskem dogodku politikov ni bilo videti, pa se je dopoldanske prireditve v prestolnici udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. "Smo prva evropska država, ki obeležuje pomembnost športa z državnim praznikom. Za to obstajajo trije razlogi. Prvič, šport je tako zelo pomemben za naše zdravje, in v okoliščinah, v katerih trenutno smo, je to še toliko bolj vidno. Drugič, ne gre le za zdravje, temveč tudi za veselje, radost in vse stvari, ki jih šport ponuja. Športni uspehi, zlasti olimpijcev, vseh, ki tekmujejo na mednarodnih prizoriščih, krepijo ugled naše države. V 30 letih obstoja so športnice in športniki krepili ugled naše države in nam na mnoge načine odpirali vrata v mednarodno skupnost. Tretjič, povezanost. Mi smo skupnost," je ob tem poudaril Pahor.
