Torek, 21. 9. 2021, 4.16
3 leta, 3 mesece
Pogovor s starši Tineta Urnauta, kapetana slovenske odbojkarske reprezentance
Kot igralec in trener ni toliko trpel kot starš, ki spremlja tekme svojega sina
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,39
4
Tine Urnaut v družbi staršev Adija in Anite Urnaut na EP v Katovicah na Poljskem
Če je že navijačem, ki jih s športniki ne veže sorodstvena ali katerakoli druga tesna povezava, v končnicah tekem težko, si lahko samo predstavljamo, kako čustveno izčrpavajoče je vse skupaj za starše vrhunskih športnikov. O tem smo se pogovarjali z Adijem in Anito Urnaut, staršema Tineta Urnauta, kapetana slovenske odbojkarske reprezentance, ki se je z nedavnega evropskega prvenstva vrnila s še tretjo srebrno medaljo.
Anita in Adi Urnaut najpomembnejše tekme sina Tineta Urnauta, kapetana slovenske odbojkarske reprezentance, skoraj vedno spremljata na prizorišču.
"Čisto drugačen občutek je, če si lahko v dvorani, če vidiš, kaj točno se dogaja, če doživiš vzdušje," pravi Anita, tudi sama nekdanja odbojkarica, ki je vrsto let dejavna na področju odbojke sede.
Na vprašanje, ali sta se kot starša vrhunskega športnika ravni stresa, ki ga prinaša spremljanje tekem, že navadila, Adi Urnaut odgovarja, da se takšnega stresa preprosto ne da navaditi.
Veselje slovenskih odbojkarjev po preboju v finale evropskega prvenstva
"Kot starš tekme gledam še težje kot prej kot igralec ali trener. Nikoli nisem tako trpel kot zdaj, ko tekme spremljam kot starš," je občutke strnil Urnaut, legenda slovenske in jugoslovanske odbojke, ki je bila za svoj prispevek k razvoju tega športa leta 2019 nagrajena z Bloudkovo nagrado za življenjsko delo, v Sloveniji najvišjim priznanjem na področju športa. 26. julija letos je Adi Urnaul dopolnil 80 let.
Evropski podprvaki. Tretjič.
Poljaki večinoma na strani Italijanov
Z zakoncema Urnaut smo se pogovarjali, medtem ko sta se z avtom vračala iz več kot 600 kilometrov oddaljenih Katovic na Poljskem, kjer sta v živo doživela navijaško vzdušje in trepetala ob seriji preobratov, ki so pripeljali do novega evropskega srebra.
"Na sobotnem polfinalu smo imeli občutek, da Poljaki poskušajo ustvariti podobno vzdušje, kot so ga slovenski navijači v Stožicah ustvarili pred dvema letoma, ko je del tekem evropskega prvenstva potekal v Sloveniji," se Anita spominja navijaškega spektakla pred dvema letoma.
"Vseeno se mi zdi, da je bilo v Ljubljani bolj doživeto, da je bilo v dvorani več pozitivne energije in da so bili navijači našim odbojkarjem tam v še večjo pomoč kot zdaj poljski navijači svojim igralcem."
Urnautova pravi, da so Poljaki, ki prihajajo na odbojkarske tekme, sicer izjemno pravični in pozitivni, zaploskajo tudi, ko nasprotna ekipa prikaže dobro potezo ali reši žogo, je pa opazila, da so se na finalni tekmi v večini postavili na italijansko stran.
Italijani so imeli na finalni tekmi večino navijaških tribun na svoji strani.
"Ves čas so prepevali italijanske pesmi, DJ pa ni zavrtel niti ene slovenske skladbe. Po svoje razumem, da Poljakom ni bilo všeč, da smo jim preprečili preboj v finale, in da je bila rana dan po porazu v polfinalu očitno še preveč boleča, je pa zanimivo, da so na preostalih prvenstvih, kjer so Slovenci izločili Poljake, poljski navijači vseeno navijali za slovenske odbojkarje."
Tudi Adija Urnauta je presenetilo, da so se poljski navijači v finalu postavili na stran Italije. "Škoda. Vsa dvorana je prepevala italijanske pesmi in spodbujala Italijane. Pričakoval bi, da bodo navijali za nas, da bi lahko pozneje rekli, da so izgubili proti evropskim prvakom. Tudi ta podpora je bila voda na italijanski mlin," je ocenil Urnaut in tako kot slovenski odbojkarji izpostavil gorečo podporo slovenskih navijačev.
"Ni boljših navijačev na svetu, kot so slovenski. Katovice so bile v nedeljo slovenske, tudi del dvorane, saj ste videli."
"Ni boljših navijačev, kot so slovenski," pravi Adi Urnaut.
Zmanjkal je kanček sreče
Urnaut pravi, da se v strokovne ocene prvenstva noče spuščati, saj je dogajanje spremljal predvsem kot starš in navijač, ne kot odbojkarski strokovnjak, je pa letošnje evropsko prvenstvo še en dokaz, da "imamo kvaliteto, čeprav smo majhni. Imamo veliko srce, in čeprav nisem statistik, ne vem, ali je še katera od držav na zadnjih štirih evropskih prvenstvih trikrat igrala v finalu. Res smo lahko ponosni. Zmanjkal nam je kanček sreče," meni Urnaut.
Nezvezdniški in pomlajeni azzurri
Na vprašanje, kaj je tehtnico prevesilo na stran Italijanov, odgovarja, da je bilo po njegovem mnenju odločilno to, da so azzurri igrali brez zvezdnikov, da so bistveno pomladili ekipo in da so vsi igralci komaj čakali, nekateri tudi več let, priložnost, da oblečejo reprezentančni dres.
"Vse to so Italijani maksimalno izkoristili. Poleg tega smo mi dan prej v polfinalu odigrali eno najtežjih tekem. Ne spomnim se, da bi bil kakšen polfinale tako zahteven kot naša tekma s Poljaki. Toliko videopreverjanj in toliko preobratov! To je bila tekma, v kateri so naši fantje pokazali izjemen karakter. Neverjetno," je s prikazano predstavo slovenskih odbojkarjev zadovoljen eden najbolj cenjenih odbojkarskih delavcev v Sloveniji, ki si bo tekme, ki jih je doživel v živo na prizorišču, z veseljem ogledal še doma na televiziji.
"Večinoma si tekme ogledam še po televiziji, da vidim, kje smo, kako dihamo, kaj nam včasih zmanjka. To počnem bolj za svojo dušo, da lahko v miru gledam in uživam v akcijah," je povedal Urnaut.
Poglejte si utrinke s sprejema odbojkarjev v Ljubljani (foto: Sportida)
Odbojka na vsakem vogalu doma
Na vprašanje, ali se v družini Urnaut ves čas pogovarjajo o odbojki ali se teme, da se je ne bi prenasitili, raje izogibajo, Urnaut odgovarja, da je to tema, mimo katere v njihovi družini preprosto ne morejo.
"Odbojka je v naši hiši na vsakem koraku. Tudi če se o njej ne pogovarjamo, pa ne moremo mimo pokalov in medalj, ki so vsepovsod po hiši. Odbojka je v našem domu prisotna 24 ur na dan," pravi. "Tudi vsak, ki pride na obisk, si najprej ogleda vse pokale, slike, priznanja. Naš dom je pravi muzej odbojke."
Preberite še:
4