Ponedeljek, 4. 6. 2018, 21.20
6 let, 6 mesecev
Zgodovina SP (1982 – Španija)
SP 1982: Italija vstala od mrtvih, svet zasovražil nemškega vratarja
Kakšno leto za Italijo! Azzurri na svetovnem prvenstvu v Španiji niso spadali med favorite, si v skupinskem delu komaj rešili kožo pred izpadom, nato pa na krilih Paola Rossija, ki je le tri mesece pred začetkom SP 1982 prestal dveletno kazen zaradi vpletenosti v stave, postali svetovni prvaki. Že tretjič.
Svetovno prvenstvo v Španiji je zaznamovalo ogromno prigod. Prvič je minilo tekmovanje v novem, razširjenem formatu, branilka naslova Argentina ni skrivala stresa, saj je bilo prvenstvo ravno v obdobju vojne za Falklandsko otočje, ko so v Španijo prihajale novice o siloviti invaziji britanske vojske in porazih Argentincev. Njen nogometni biser Diego Armando Maradona, ki na SP 1978 ni nastopil, je nekajkrat na prvenstvu v Španiji zablestel, nato pa končal mundial neslavno, z rdečim kartonom.
Diego Armando Maradona je navdušil z dvema zadetkoma proti Madžarski, na južnoameriškem derbiju pa se je spozabil in prejel rdeči karton.
Prejel ga je proti največjim južnoameriškim tekmecem Brazilcem (1:3), ki so pod vodstvom selektorja Teleja Santane negovali atraktiven in zelo všečen slog nogometa. Na igrišču so uživali, se pozibavali z žogo v ritmu sambe in uživali ogromno podporo. Tako kot leta 1970, ko so s Pelejem še zadnjič osvojili svet. Lepota igre, zlasti največjega velemojstrov Zica, Socratesa in Falcaa, pa ni pomagala do večjega uspeha. Po dramatičnem porazu proti Italiji (2:3) so izpadli po drugem delu in ostali brez četrte lovorike.
Kako je Italija premagala Brazilijo s 3:2 in jo izločila s tekmovanja:
Še več, na prvem mestu dobitnikov lovorik so se z njimi izenačili Italijani, ki so po medlem začetku, ko so v skupinskem delu le po zaslugi boljše razlike v zadetkih prehiteli Kamerun, v drugem delu tekmovanja zaigrali bistveno bolje. Zagodli so jo tako Argentini kot Braziliji, nato v polfinalu še Poljski, v finalu pa ZR Nemčiji, ki je na tekmovanju poskrbela za več temnih madežev.
Sramota v Gijonu
ZRN je postala prva reprezentanca, ki je v zgodovini SP dobila izločilni dvoboj po izvajanju 11-metrovk. Za prvega je poskrbela v skupinskem delu, ko je po nepričakovanem porazu proti Alžiriji (1:2), ki takega veselja ni občutila vse od državne osamosvojitve, reševala kožo proti Avstriji. Za napredovanje ji je zadostovala tesna zmaga z 1:0. Ker pa je tesen poraz za napredovanje zadostoval tudi severnim slovenskim sosedom, se je odvil škandalozni dvoboj, ki je razbesnel nogometni svet. Nemci so hitro povedli z 1:0, nato pa sta se enajsterici 80 minut bolj ali manj gledali.
Zaigrali ste brez nevarnih akcij, tako da je ostalo pri vodstvu z 1:0. Občinstvo je negodovalo, besnelo, a je rezultat obveljal. Fifa je po tej sramoti, tekma je bila v Gijonu, ukrepala.
Slabe volje je bila še simpatična maskota Naranjito (pomaranča). Od takrat dalje so se tekme, ki so odločale o potnikih v napredovanje, vedno igrale ob istem času.
Schumacher brutalno poškodoval Francoza
Tako so odnesli z nosili z igrišča poškodovanega Patricka Battistona. Zahodni Nemci so si privoščili še en neslaven vložek. V polfinalu so se namerili proti motivirani sosedi Franciji, ki je takrat s pomočjo mladega asa Michela Platinija in nadarjene generacije opozarjala nase z dopadljivim in napadalnim nogometom.
Pri rezultatu 1:1 je nemški vratar Harald Schumacher v eni izmed akcij z ostrim posredovanjem kruto obračunal s prodirajočim Patrickom Battistonom. Izbil mu je dva zoba, polomil rebra, a je ostal nekaznovan. Ko je francoski branilec obležal nezavesten, to ni preveč ganilo nemškega vratarja, ki se je drzno raztegoval pred gledalci in pripravljal na nadaljevanje srečanja.
Občinstvo ga je zasovražilo in navijalo za Francoze, ki se jim je v podaljšku nasmihala zmaga. Vodili so s 3:1, a so nato Nemci v skladu s svojim nogometnim rekom, da se igra do zadnje sekunde, izenačili na 3:3. Sledil je zgodovinski trenutek. Prvič je o zmagovalcu odločala loterija kazenskih strelov.
Italijani so leta 1982 po 44 letih znova stopili na svetovni vrh.
Elf je ostal bolj zbran, Schumacher in druščina so se uvrstili v finale, kjer jih je čakala Italija. Ta je bila v polfinalu boljša od Poljske z 2:0. Oba zadetka je dosegel Paolo Rossi, napadalec z nič kaj bleščečo preteklostjo, saj je bil pred prvenstvom kar dve leti suspendiran zaradi stavnih nečednosti. Niso bile nikoli povsem dokazane, a napadalec, ki je pozneje prestopil k Juventusu, je izgubil dve sezoni.
Predsednik Pertini se je veselil kot deček
Selektor Enzo Bearzot se je rodil v bližini Slovenije. Ko se je vrnil, je takoj zaslovel in postal najboljši strelec prvenstva. Vseh šest zadetkov je dosegel v drugem delu tekmovanja. Tri je dal Brazilcem (3:2). Azzurrom je pomagal do tretje svetovne krone, s katero so se na lestvici zmagovalcev pridružili Brazilcem. V finalu so v Madridu s 3:1 premagali Zahodne Nemce.
Čeprav so najprej zapravili strel z bele točke, so v drugem polčasu napolnili mrežo Schumacherju. Vodili so že s 3:0 in prisilili 85-letnega predsednika Sandra Pertinija, da se je v častni loži veselil kot otrok. Italija se je po 44 letih znašla na vrhu sveta, vratar Dino Zoff pa je postal pri 40 letih najstarejši zmagovalec. Selektor Enzo Bearzot, rojen v občini Aello del Friuli v neposredni bližini Slovenije, je bil upravičeno ponosen na izbrance.
Vrhunci finala med Italijo in ZR Nemčijo (3:1):
Na prvenstvu, kjer bi v prvem delu skoraj izpadla, saj morala igralcev zaradi stavne afere, ki je še vedno odmevala na Apeninskem polotoku, ni bila na preveč visoki ravni. Kamerun je v skupini presenetil tako Italijo kot Poljsko, ostal neporažen, po treh remijih pa za las izpadel. Dosegel je manj zadetkov od Italijanov (2:2 proti 3:3), ki so šli pozneje do konca. Vstali so od mrtvih in se vpisali med nesmrtne.
Prvič s 24 ekipami
Po dveh izostankih se je na SP vrnila Anglija. In tudi njeni navijači. To je bilo prvenstvo z veliko spremembo. Prvič v zgodovini največjega tekmovanja se je ljubiteljem nogometa na delu predstavilo 24 ekip. Tega so se najbolj razveselile ekipe iz Azije in Afrike, saj so lahko sodelovalo na turnirju v večjem številu. V kvalifikacijah je izpadla Nizozemska, aktualna svetovna podprvakinja, ki je bila dvakrat zapored druga na svetu (1974 in 1978) in v finalih vedno čestitala gostiteljem.
Po daljšem času se je med najboljšimi spet predstavila Anglija, ki ni sodelovala na dveh zadnjih SP. Nastopilo je kar pet novincev. Alžirija, Kamerun, Honduras, Kuvajt in Nova Zelandija. Na prvenstvu je 24 ekip nastopilo v šestih skupinah. Dve najboljši sta napredovali, nato pa so nastale štiri skupine s po tremi ekipami. Najboljša iz vsake skupine se je uvrstila v polfinale. Na tekmovanju je za najvišjo zmago poskrbela Madžarska. S kar 10:1 je premagala Salvador, a vseeno izpadla v skupini.
Jugoslavija nesrečno in nespretno izpadla v skupini
Maskota Naranjito je zaman pričakovala večji uspeh gostiteljev, ki se niso prebili v polfinale. V kvalifikacijah se je izkazala tudi Jugoslavija in se po osmih letih spet uvrstila na SP. Eno izmed kvalifikacijskih tekem je leta 1980 igrala tudi v Ljubljani in za Bežigradom z 2:1 premagala Dansko. V jugoslovanski reprezentanci takrat ni bilo slovenskih nogometašev.
V skupini so po očitni sodniški kraji izgubili proti gostiteljem Špancem (1:2), remizirali s Severnimi Irci, za katere je zaigral tudi najmlajši nogometaš v zgodovini svetovnih prvenstev Norman Whiteside (17 let in 41 dni), po prenizki zmagi nad Hondurasom (1:0) pa se poslovili od tekmovanja že po prvem delu. Zaostali so za Irci in Španci. Selektor Miljan Miljanić se je naposlušal kritik, saj so bili navijači prepričani, da bi modri lahko mešali štrene najboljšim.
SP v Argentini
Leto: 1978
Gostitelj: Argentina
Zmagovalec: Argentina
Finale: Argentina : Nizozemska 3:1
Povprečje doseženih zadetkov: 2,55
Povprečni obisk gledalcev: 40.679
Najboljši strelec: Mario Kempes (Argentina) - 6 zadetkov
Uvrstitev Jugoslavije: izpadla v kvalifikacijah
Tekma za 3. mesto:
Buenos Aires:
Brazilija : Italija 2:1 (0:1)
Nelinho 64., Dirceu 71.; Causio 38.
Finale:
Buenos Aires, štadion Monumental, 71.483 gledalcev
Argentina : Nizozemska 3:1 po podaljških (2:1, 1:1, 1:0)
Kempes 38., 105., Bertoni 115.; Nanninga 82.
Argentina: Fillol, Tarantini, Passarella, L. Galvan, Olguin, Gallego, Kempes, Ardiles (od 66. Larrosa), Ortiz (od 75. Houseman), Luque, Bertoni; selektor Cesar Luis Menotti;
Nizozemska: Jongbloed, Krol, Haan, Brandts, Poortvliet, Neeskens, Jansen (od 75. Suurbier), W. van de Kerkhof, R. van de Kerkhof, Rensenbrink, Rep (od 58. Nanninga); selektor Ernst Happel;
Zgodovina svetovnih prvenstev:
Leto | Gostitelj | Svetovni prvak |
---|---|---|
1930 | Urugvaj | Urugvaj |
1934 | Italija | Italija |
1938 | Francija | Italija |
1950 | Brazilija | Urugvaj |
1954 | Švica | ZRN |
1958 | Švedska | Brazilija |
1962 | Čile | Brazilija |
1966 | Anglija | Anglija |
1970 | Mehika | Brazilija |
1974 | ZRN | ZRN |
1978 | Argentina | Argentina |
1982 | Španija | Italija |
1986 | Mehika | Argentina |
1990 | Italija | Nemčija |
1994 | ZDA | Brazilija |
1998 | Francija | Francija |
2002 | Južna Koreja in Japonska | Brazilija |
2006 | Nemčija | Italija |
2010 | Južna Afrika | Španija |
2014 | Brazilija | Nemčija |
2018 | Rusija | ? |