Sreda, 16. 5. 2018, 20.00
6 let, 6 mesecev
ZGODOVINA SP (1938 – FRANCIJA)
SP 1938: Francozi izžvižgali prvake, nato je svet prekrila krvava zavesa
Pisalo se je leto 1938, obdobje tik pred pretečo nacistično eksplozijo, ki je sejala zlo in strah. Nogomet je polepšal življenje tistih petnajst dni, kolikor je trajalo tekmovanje v Franciji, nato pa se je vrnilo v prejšnje, nemirne in zaskrbljene tirnice. Italija je postala prva reprezentanca, ki je ubranila naslov svetovnega prvaka v nogometu.
Izbor gostitelja za SP 1938 je sprožil kopico zamer v Južni Ameriki. Ogoljufano se je počutila zlasti Argentina, saj je pričakovala, da se bo po SP 1934 (Italija) največje tekmovanje vrnilo v Južno Ameriko. Mednarodna nogometna zveza (Fifa) se je odločila drugače.
Dogajanje na SP 1938:
Njen predsednik Jules Rimet si je močno prizadeval, da bi njegova domovina občutila čast in izziv organizacije svetovnega prvenstva. Francoska kandidatura je premagala argentinsko in nemško, tako da je najboljše reprezentance na svetu pozdravila dežela galskih petelinov.
Brez Anglije, Španije, Argentine in Urugvaja
V Franciji bi moralo nastopiti 16 reprezentanc, a jih je nato le 15, saj Avstrije preprosto ni bilo več. Ponovno so manjkale nekatere svetovne velesile. Anglija se je še tretjič zapored vedla, kot da je svetovno prvenstvo niti najmanj ne zanima. Sploh ni pomislila, da bi se priključila nogometni karavani. V Franciji ni bilo niti dveh južnoameriških velikanov, Argentine in Urugvaja. Gavči so manjkali zaradi spora s Francozi glede gostitelja prvenstva, v sosedih Urugvajcih pa so pri uveljavljanju svojega mnenja in protesta dobili močnega zaveznika. Ni bilo tudi Španije, saj je v njeni deželi divjala državljanska vojna.
Čeprav bi moralo v Franciji nastopiti 16 udeležencev, od tega jih je 14 nastopilo v kvalifikacijah, branilec naslova in gostitelj pa sta si prvič zagotovila nastop brez kvalifikacijskih bojev, se je na SP 1938 zgodila zagata. Ker si je Nemčija le nekaj mesecev pred začetkom tekmovanja prisvojila Avstrijo, ki je na zemljevidu prenehala obstajati kot samostojna država, je bilo na voljo le 15 ekip.
Nemci so v svojo reprezentanco uvrstili pet Avstrijcev, ki so leta 1934 blesteli v Italiji in severno slovensko sosedo popeljali do polfinala. Najboljši Avstrijec Matthias Sindelar, ki je bil pozneje izbran za najboljšega nogometaša 20. stoletja, je zavrnil nastop v nemški izbrani vrsti. Oblast si je njegovo potezo zapomnila in mu otežila življenje. Ljubljenec dunajskega občinstva, ki je imel češke korenine, je v nejasnih okoliščinah leta 1939 skupaj z ženo naredil samomor.
Nemci so prehitro "razveselili" Hitlerja
Le leto dni po polnih štadionih in razburljivih tekmah v Franciji se je začela druga svetovna vojna. Na SP 1938 so ponovno prevladovale evropske države. Nastopilo je 12 ekip iz Evrope, barve Južne Amerike je branila Brazilija, ki je v nasprotju s SP 1934 poslala v Evropo močnejšo zasedbo, prvič (in zadnjič) sta med najboljšimi nastopila Kuba in Nizozemska vzhodnoindijska družba, zdajšnja Indonezija. Kuba je presenetila in v osmini finala, turnir je ponovno potekal brez skupinskega dela, izločila Romunijo. V nadaljevanju je ostala brez moči, Švedi, ki so bili spočiti, saj jim je žreb zaradi manjkajoče Avstrije namenil počitek, so ji v četrtfinalu napolnili mrežo (8:0).
Nemci so presenetljivo v prvem nastopu izpadli proti Švici. Najprej so remizirali z 1:1, v drugi tekmi pa so vodili že z 2:0 in navdušeno javili Adolfu Hitlerju v Berlin, da se bodo uvrstili v četrtfinale. Na njihovo smolo je sledil konkreten odgovor Švice, ki je dosegla štiri gole in izločila elf, ta pa je krivdo za bled nastop zvalil na pet avstrijskih novincev. Francosko občinstvo je izžvižgalo Nemce, ki so pred srečanjem salutirali svojemu vodji z značilnim nacističnim pozdravom.
Italija je po domačem SP 1934 in olimpijskem turnirju 1936 v Berlinu osvojila še svetovno prvenstvo v Franciji.
Prvič so resneje na SP opozorili nase Brazilci. V četrtfinalu so izločili favorizirano Češkoslovaško, finalistko zadnjega SP, nato pa naredili usodno napako, saj so v polfinalu podcenili moč Italije. Nastopili so brez najboljšega strelca tekmovanja Leonidasa in izgubili (1:2). To je bil velik udarec za nogometaše iz domovine sambe, ki so izstopali po lepoti nogometa in svetu ponudili številne atraktivne poteze, tudi tako priljubljen strel s škarjicami.
Italijani izkoristili izkušnje in ubranili naslov
Srečanje kapetanov Italije in Madžarske pred finalom. To sta bila Giuseppe Meazza in Gyorgy Sarosi. V finalu se je Italija pomerila z Madžarsko, ki je pred tem presenetljivo zlahka opravila s Švedsko. Fašistični vodja Benito Mussolini naj bi pred finalom poslal azzurrom grozljivo sporočilo: "Zmaga ali smrt." Nihče ne ve, ali je bila to resnična grožnja ali zgolj motivacijsko sredstvo. Pozneje je italijanski reprezentant Pietro Rava dejal, da je bila to novinarska izmišljotina in da jim je vodja v telegramu zaželel le veliko sreče.
Italija je prva v zgodovini dvakrat zapored osvojila prvo mesto. Francosko občinstvo zaradi političnih razlogov, na tribunah je bilo tudi mnogo italijanskih izseljencev, ki jim ni ustrezala fašistična diktatura, ni bilo naklonjeno prvakom. Francosko občinstvo jim je žvižgalo od prve do zadnje minute. Italijanov pa to ni zmotilo. Na krilih dvakratnih strelcev Gina Colaussija in Silvia Piole so bogate izkušnje s prejšnjega SP uspešno prenesli v novo tekmovanje.
Naslednje prvenstvo je bilo šele leta 1950, nastopil je čas vojne. Zmagovalni pokal je ostal pri podpredsedniku Fife dr. Ottorinu Barassiju, ki je lovoriko skril v škatlo za čevlje.
SP v Franciji
Leto: 1938
Gostitelj: Francija
Zmagovalec: Italija
Finale: Italija : Madžarska 4:2 (3:1)
Povprečje doseženih zadetkov: 4,67
Povprečni obisk gledalcev: 20.872
Najboljši strelec: Leonidas (Brazilija) - 7 zadetkov
Uvrstitev Jugoslavije: izpadla v kvalifikacijah
Polfinale:
Pariz:
Madžarska : Švedska 5:1 (3:0)
Marseille:
Francija : Brazilija 2:1 (0:0)
Tekma za 3. mesto:
Bordeaux:
Švedska : Brazilija 2:4 (1:2)
Finale:
Pariz, štadion Colombes, 45.000 gledalcev
Madžarska : Italija 2:4 (1:3)
Titkos 8., Sarosi 70.; Colaussi 6., 35., Piola 16., 82.
Madžarska: Szabo, Szalay, Szucs, Sarosi, Titkos, Zsengeller, Vincze, Biro, Lazar, Polgar, Sas; selektor Karoly Dietz;
Italija: Olivieri, Piola, Foni, Andreolo, Biavati, Colaussi, Ferrari, Locatelli, Meazza, Rava, Serantoni; selektor Vittorio Pozzo.
Zgodovina svetovnih prvenstev:
Leto | Gostitelj | Svetovni prvak |
---|---|---|
1930 | Urugvaj | Urugvaj |
1934 | Italija | Italija |
1938 | Francija | Italija |
1950 | Brazilija | Urugvaj |
1954 | Švica | ZRN |
1958 | Švedska | Brazilija |
1962 | Čile | Brazilija |
1966 | Anglija | Anglija |
1970 | Mehika | Brazilija |
1974 | ZRN | ZRN |
1978 | Argentina | Argentina |
1982 | Španija | Italija |
1986 | Mehika | Argentina |
1990 | Italija | Nemčija |
1994 | ZDA | Brazilija |
1998 | Francija | Francija |
2002 | Južna Koreja in Japonska | Brazilija |
2006 | Nemčija | Italija |
2010 | Južna Afrika | Španija |
2014 | Brazilija | Nemčija |
2018 | Rusija | ? |