SiolNET. Sportal Nogomet
0,59

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Zgodovina SP (1978 – Argentina)

SP 1978: Kontroverzno, da bolj ne bi moglo biti

0,59

termometer

SP 1978 Argentina
Foto: Guliver/Getty Images

Moralo bi biti prvovrstni nogometni spektakel, a se je v zgodovino zapisalo kot eno najbolj kontroverznih svetovnih prvenstev. Argentina je leta 1978 na domačih tleh prvič postala svetovni prvak, a se je bolj kot o njeni zmagi govorilo o grozotah vojaškega režima in zvijači, s katero so jo zagodli Brazilcem, moralnim zmagovalcem SP 1978.

Na Sportalu se bomo spomnili vseh dozdajšnjih svetovnih prvenstev. Pot nas bo popeljala vse do svetovnega prvenstva, ki ga je leta 2014 gostila Brazilija. Vabljeni!

Prvenstvo je potekalo v obdobju vojaške diktature Jorgeja Rafaela Videle. Prvenstvo je potekalo v obdobju vojaške diktature Jorgeja Rafaela Videle. Foto: Guliverimage/Getty Images Domovina tanga - uradna žoga prvenstva je bila Adidas Tango - je tako dolgo čakala na priložnost, da najboljše reprezentance na svetu gosti na svojih tleh, da so leta 1978 vsi pričakovali nogometno pašo za oči. Tako je bilo mišljeno. Argentinci obožujejo nogomet. Doživljajo ga zelo strastno, zato je bila njihova želja, da se gavči končno znajdejo na svetovnem prestolu, še toliko večja.

Ko pa se je leta 1976 v Argentini zgodil vojaški udar pod vodstvom generala Jorgeja Rafaela Videle, po katerem so po vsej državi nad prebivalci izvajali hudo politično nasilje, se je na tem delu Južne Amerike veliko manj razmišljalo o nogometu kot prej. Bilo je veliko žrtev, političnih zapornikov je bilo iz tedna v teden več, ogromno Argentincev se ni več nikoli vrnilo domov k družinam, njihova izginotja pa so še do danes nepojasnjena. Delovale so tri teroristične organizacije in poskrbele za dodaten nemir.

Prva težava za prireditelje svetovnega prvenstva, ki so tesno sodelovali z vodilno vojaško hunto, je bil plakat. Podobo so izbrali leta 1974, ko je Argentini še vladal priljubljeni predsednik Juan Domingo Peron, in izbrali njegovo značilno pozo rok, ko je nagovoril državljane. Vojaška hunta se je trudila, da bi spremenili podobo plakata, a je bil ta že tako vpet v svetovno promocijo dogodka, da ni bilo poti nazaj. Morali so priznati poraz.

Brez Oblaka in načrtovanih tujih navijačev

V želji, da bi Argentino obiskalo veliko nogometnih turistov, so posodobili infrastrukturo, a se jim načrti niso uresničili. Namesto pričakovanih 60 tisoč tujcev je SP 1978 obiskalo le šest tisoč tujih navijačev. Evropske nogometne velesile so opozarjale na kršenje človekovih pravic, nekajkrat zagrozile tudi z bojkotom, a so na koncu le popustile, tako da se je lahko 11. svetovno prvenstvo začelo.

Odprtje 11. SP, ki je trajalo od 11. do 25. junija 1978. Odprtje 11. SP, ki je trajalo od 11. do 25. junija 1978. Foto: Guliverimage/Getty Images

Trajalo je 25 dni, na njem pa žal ni bilo Jugoslavije. Branko Oblak je leta 1977, ko je postalo jasno, da bodo modri v kvalifikacijski skupini s Španijo in Romunijo ostali praznih rok, prenehal igrati za reprezentanco. Z njo je leta 1976 zaigral v polfinalu evropskega prvenstva, nato pa ostal brez nastopa v Argentini. Tako je spolzela iz rok priložnost, da bi že drugič zapored nastopil na največjem tekmovanju.

V kvalifikacijah za SP 1978 je prvič sodelovalo več kot sto držav. Poleg Jugoslavije je spodletelo tudi aktualnim evropskim prvakom Češkoslovaški, v Argentini pa ni bilo tudi nekdanjih svetovnih prvakov Anglije (1966) in Urugvaja (1930 in 1950).

Kriki v bližini štadiona, brez Cruyffa in Maradone

Sodelujoče na SP 1978 je pozdravil deček Gauchito. Sodelujoče na SP 1978 je pozdravil deček Gauchito. Foto: Guliverimage/Getty Images Še zadnjič v zgodovini SP je nastopilo 16 udeležencev, ki so zaigrali tako kot pred štirimi leti v ZRN. Tako ni bilo četrtfinalnih in polfinalnih bojev, ampak se je osem najboljših iz skupinskega dela razdelilo v dve štiričlanski skupini, v katerih so se pomerili med seboj, najboljša iz vsake skupine sta odigrala finale, drugouvrščena pa obračun za tretje mesto.

Eno najbolj kontroverznih prvenstev je potekalo v čudnem, napetem vzdušju. Le streljaj od štadiona Monumental, kjer so odigrali tudi finale, je bil v mornarski šoli največji politični zapor. Bilo jih je toliko, da so se lahko njihovi kriki slišali celo med tekmami na objektu, kjer so bili doma nogometaši slovitega kluba iz Buenos Airesa River Plate.  

Nizozemska je na prvenstvu igrala brez največjega asa Johana Cruyffa, domači ljubljenci pa niso nikoli oprostili tedanjemu selektorju Argentine Cesarju Luisu Menottiju, da med kandidate ni uvrstil tudi 17-letnega čudežnega dečka Diega Armanda Maradone, ki je svoj zlati trenutek na svetovnih prvenstvih doživel šele osem let pozneje v Mehiki.

Prvi dopinški prekrškar

Na prvenstvu se je zgodilo veliko zanimivih reči. Tunizija je z zmago nad Mehiko (3:1) poskrbela za prvo afriško zmago na največjem tekmovanju, Nizozemec Rob Rensenbrink, pozneje tudi veliki osmoljenec finala, se je v skupinskem delu veselil jubilejnega tisočega zadetka v zgodovini SP.

Nizozemci so se še drugič zapored na svetovnem prvenstvu uvrstili v finale. Nizozemci so se še drugič zapored na svetovnem prvenstvu uvrstili v finale. Foto: Guliverimage/Getty Images

Škot Willie Johnston je postal prvi nogometaš, ki so mu prepovedali nadaljnje nastope na SP zaradi uporabe nedovoljenih poživil, Francija je morala zaradi prevelike podobnosti dresov z Madžari na tekmi v Mar del Plati nositi dres lokalnega kluba Atletico Kimberley, branilci naslova ZRN pa so se poslovili od naslova po bolečem porazu proti Avstriji (2:3), ki se je vpisal v nogometne leksikone kot čudež v Cordobi.

Sumljiva zmaga Argentine s 6:0

Argentinci so si priredili razpored tekem. Vedno so igrali v nočnem terminu, kar je pomenilo, da so takrat že vedeli, kakšen je razplet drugih srečanj in kaj potrebujejo za uresničitev svojih ciljev. To je najbolj prišlo do izraza v drugem delu, ko sta se Argentina in Brazilija potegovali za prvo mesto v skupini, ki vodi v finale. Ker sta imeli enako število točk, bi odločala razlika v zadetkih. Brazilci so v popoldanskih urah zmagali z 2:0, tako da so se gavči znašli v zagati.

Dolgolasi Mario Kempes je bil s šestimi goli prvi strelec tekmovanja. Dvakrat je zadel v polno v finalu. Dolgolasi Mario Kempes je bil s šestimi goli prvi strelec tekmovanja. Dvakrat je zadel v polno v finalu. Foto: Guliverimage/Getty Images

Proti Peruju, ki je pred tem v petih tekmah na SP 1978 prejeli le šest zadetkov, bi morali zmagati vsaj za štiri gole. Začelo se ni obetavno. Peru je dvakrat stresel okvir vrat gostiteljev, nato pa so Argentinci odgovorili in prvi polčas dobili z 2:0. V drugem se je odpor tekmecev povsem porušil. Gavči so zadevali kot po tekočem traku in na koncu zmagali kar s 6:0. Brazilci so bili osupli. Prepričani so bili, da so Argentinci tako visoko zmago dosegli s prevaro. Že tako so bili v prednosti, ker so igrali zadnji, tako da so že na prihodnjem SP 1982 sledile spremembe in so se tekme odločilnega kroga igrale ob istem času, na koncu pa so se morali še naposlušati različnih teorij o tem, kako so jim šli Perujci na roko.

Vrhunci finala SP 1978:

Omenjali so podkupnine, finančne dogovore, meddržavne pošiljke žita, politične sporazume … Teorij je bilo mnogo, nobena pa nikoli stoodstotno dokazana. Ker je po zmagi 6:0 zelo smrdelo, so Brazilci v očeh preostalega sveta postali moralni zmagovalci. Dobili so tekmo za tretje mesto in se od kontroverznega dogodka poslovili z bronom.

Nizozemcem naslov preprečil okvir vrat

Razočaranje tulipanov po porazu v finalu SP 1978 Razočaranje tulipanov po porazu v finalu SP 1978 Foto: Guliverimage/Getty Images Argentina se je v finalu pomerila z Nizozemsko. Najprej so gostitelji zamujali na tekmo, nato pa se s provokacijo lotili Reneja van de Kerkhofa, ki je na zapestju nosil mavčno oblogo. Argentinci so se spraševali, ali je to sploh dovoljeno. V tabor Nizozemcev se je pričakovano naselila nervoza. Gostitelji so povedli prek najboljšega strelca SP 1978 Maria Kempesa, a je rezervist Dick Nanninga v 82. minuti izenačil. Tulipani, ki so drugič zapored igrali v velikem finalu, so v zadnji minuti rednega dela zapravili izjemno priložnost za naslov prvaka. Rob Rensenbrink je že premagal domačega vratarja, a je njegov strel ustavil okvir vrat.

V podaljšku je bila Argentina boljša in na krilih bučnega občinstva, ki je igrišče tako kot vedno prekrilo s trakovi in papirčki, zmagala s 3:1. Kempes, dolgolasi junak argentinske reprezentance, ki je pri 38 letih igral tudi v drugi avstrijski ligi, je pokazal, zakaj ga navijači kličejo El Toro. Argentinci so slavili, maskota Gauchito je visela na vsakem domu, v spominu na prvo slavje gavčev pa je vseeno ostal grozni madež. Zaradi kontroverznih okoliščin je ostal marsikdo prepričan, da je gostiteljem pot do svetovne krone z mnogimi dogovori omogočil prav "vojaški" predsednik Videla.

. Urugvaj Montevideo 1930 Sportal SP 1930: Ni manjkalo veliko, pa bi Slovenija imela prvega že desetletja pred Oblakom Italija 1934 nogomet SP Sportal SP 1934: Na srečo niso nikoli izvedeli, ali bi Mussolini uresničil grožnje SP 1938 Francija Sportal SP 1938: Francozi izžvižgali prvake, nato je svet prekrila krvava zavesa Brazilija Jok Sportal SP 1950: Praznik, ki se je sprevrgel v neverjetno tragedijo SP 1954 Švica Sportal SP 1954: Mit o čudežu, ki je povojno Nemčijo dvignil na noge Pele Sportal SP 1958: Izpolnil, kar je kot deček obljubil objokanemu očetu SP 1962 Čile Sportal SP 1962: Po najhujšem potresu v zgodovini se je plesala samba SP 1966 Anglija Sportal SP 1966: Ena od najbolj spornih odločitev v zgodovini nogometa Pele 1970 Sportal SP 1970: Italijan se je motil, Pele ni iz kosti in kože Branko Oblak Sportal SP 1974: Nepozaben dan za Slovenijo: Oblak navdušil svet, a je idilo prekinila stavka

SP v Argentini

Leto: 1978
Gostitelj: Argentina
Zmagovalec: Argentina
Finale: Argentina : Nizozemska 3:1
Povprečje doseženih zadetkov: 2,55
Povprečni obisk gledalcev: 40.679
Najboljši strelec: Mario Kempes (Argentina) - 6 zadetkov
Uvrstitev Jugoslavije: izpadla v kvalifikacijah

Tekma za 3. mesto:
Buenos Aires:
Brazilija : Italija 2:1 (0:1)
Nelinho 64., Dirceu 71.; Causio 38.

Finale:
Buenos Aires, štadion Monumental, 71.483 gledalcev

Argentina : Nizozemska 3:1 po podaljških (2:1, 1:1, 1:0)
Kempes 38., 105., Bertoni 115.; Nanninga 82.

Argentina: Fillol, Tarantini, Passarella, L. Galvan, Olguin, Gallego, Kempes, Ardiles (od 66. Larrosa), Ortiz (od 75. Houseman), Luque, Bertoni; selektor Cesar Luis Menotti; 

Nizozemska: Jongbloed, Krol, Haan, Brandts, Poortvliet, Neeskens, Jansen (od 75. Suurbier), W. van de Kerkhof, R. van de Kerkhof, Rensenbrink, Rep (od 58. Nanninga); selektor Ernst Happel;

Zgodovina svetovnih prvenstev: 

Leto Gostitelj Svetovni prvak
1930 Urugvaj Urugvaj
1934 Italija Italija
1938 Francija Italija
1950 Brazilija Urugvaj
1954 Švica ZRN
1958 Švedska Brazilija
1962 Čile Brazilija
1966 Anglija Anglija
1970 Mehika Brazilija
1974 ZRN ZRN
1978 Argentina Argentina
1982 Španija Italija
1986 Mehika Argentina
1990 Italija Nemčija
1994 ZDA Brazilija
1998 Francija Francija
2002 Južna Koreja in Japonska Brazilija
2006 Nemčija Italija
2010 Južna Afrika Španija
2014 Brazilija Nemčija
2018 Rusija ?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin