SiolNET. Sportal Nogomet
8,40

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Kolumna

Jan Oblak. Ne po Luki Dončiću, zgleduj se po Zlatku Zahoviću!

8,40

termometer

Jan Oblak
Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Zakaj se bo Tomaž Kavčič še na četrti in peti tekmi v vlogi selektorja slovenske članske reprezentance moral znajti brez svojega z naskokom največ vrednega in najbolj spoštovanega nogometaša in zakaj bi se moral Jan Oblak zgledovati po Zlatku Zahoviću, ne pa po Luki Dončiću?

Tomaž Kavčič Sportal Jan Oblak ignoriral selektorja in v zadnjem hipu spet zavrnil reprezentanco

Nekaj dni za tem, ko je marca letos postalo jasno, da se poslavlja dolgoletni zgledni vodja Boštjan Cesar, in je slovenska reprezentanca iskala novega kapetana, se je reprezentanca Slovenije prvič zbrala pod vodstvom novega selektorja. Dan za tem, ko je 90 minut branil za Atletico Madrid v španskem prvenstvu, je na Brdo pri Kranju prišel tudi Jan Oblak.

"Bolj kot zaradi lastnega ugleda si uspeha Slovenije želim zaradi tega, ker bi rad izpolnil sanje. Sem Slovenec, rodil sem se v Sloveniji in s Slovenijo si želim nastopiti na velikem tekmovanju. To je moja velika želja, to so moje sanje iz otroštva. Prepričan sem, da nam lahko uspe. Razmišljam pozitivno in sem optimističen," je Oblak v enem izmed svojih redkih medijskih nastopov v nekaj minutah zdrdral v kamere in diktafone dan pred prijateljsko tekmo v Avstriji, ki je naznanjala začetek novega obdobja. 

Isti dan je pred sedmo silo na novinarski konferenci stopil tudi novopečeni selektor, s katerim naj bi skupaj skušala poskrbeti za boljše čase. "Kapetana še nisem izbral. Izvedeli boste jutri. Kapetan mora biti vodja, mora imeti vpliv na igralce in mora biti podaljšana roka selektorja na igrišču," je govoril Tomaž Kavčič, ki je imel v glavi štiri kapetanske kandidate.

Dan pozneje je trak namenil 32-letnemu Bojanu Jokiću. Najizkušenejšemu v reprezentanci. Namestniku prejšnjega kapetana, ki v 12 letih igranja za Slovenijo, s katero je bil tudi na svetovnem prvenstvu 2010, nikoli ni rinil v ospredje, a se niti ni skrival v ozadju. Nogometašu, ki spada v redko vrsto tistih, ki so kapetani svojih klubov v tujini. Za nameček v močni ruski premier ligi.

Na dan tekme, manj kot uro pred prvim sodnikovim žvižgom v Celovcu, so na Nogometni zvezi Slovenije presenetili s sporočilom za javnost, da si bo Oblak tekmo zaradi poškodbe ogledal s tribun. Slovenija je izgubila z 0:3, dan za tem pa je prišlo še eno sporočilo z NZS. Tržno največ vreden nogometni vratar na svetu je zapustil reprezentanco in izpustil tudi tekmo proti Belorusiji v Ljubljani štiri dni pozneje, ki jo je Slovenija potem izgubila z 0:2.

Štiri dni pozneje je Oblak na prvi tekmi Atletica po reprezentančnem premoru pri zmagi nad Deportivom v španskem prvenstvu nastopil. Potem do junija ni branil le na eni tekmi za Atletico, povsem ob koncu aprila, ko je v španskem prvenstvu izpustil edino od 38 tekem v prejšnji sezoni. Petkrat je zaigral tudi v ligi Europa, v kateri je osvojil evropsko lovoriko. Zlato medaljo mu je po lyonskem finalu po tekmi z Marsiellom okoli vratu obesil Aleksander Čeferin.

Teden dni pozneje, vmes je nastopil še v zadnjem prvenstvenem krogu proti Eibarju, se ni znašel na seznamu selektorja za junijsko tekmo proti Črni gori. Iz pisarn Atletico Madrida so na NZS poslali sporočilo, da je poškodovan. Slovenija je v Podgorici zmagala z 2:0

V poletnih mesecih ga je selektor nekajkrat skušal priklicati po telefonu, a ga ni dobil. Morda je bil Oblak tako zatopljen v buljenje televizijskega ekrana in stiskanje pesti za Antoina Griezmanna, ki je šel s Francijo do konca na svetovnem prvenstvu v Rusiji, mogoče je bil med dopustovanjem v ZDA telefonski signal preslab, kdo ve. Selektorju pač ni uspelo.

Sredi avgusta se je Oblak na evropskem odru z najbolj uveljavljenim rojakom na svetu ta hip družil še enkrat, ko je z Atleticom po 120 minutah boja in zmage nad mestnim tekmecem Realom osvojil evropski superpokal. Pet dni pozneje je branil na prvenstvenem derbiju ob začetku nove sezone pri remiju Atletica v Valencii in prejšnji konec tedna navdušil še pri prvenstveni zmagi nad Rayom Vallecanom.

Medtem ga je selektor, ker ni dobil signala, da je z njim karkoli narobe, kot prvega vpisal na seznam, ki se začenja z vratarji, ter upal, da bo ob prvih tekmah v ligi narodov prvič v svoji novi reprezentanci pozdravil prvega vratarja in tudi prvega zvezdnika. Tako je bilo vse do torka zvečer, ko je prišlo sporočilo iz Madrida. "Ne more," so zapisali pri Atleticu.

Dan pozneje z videoposnetkom s treninga, ki so ga objavili skorajda istočasno, kot je selektor Slovenije na novinarski konferenci razlagal o njegovi usodi, svojemu zvezdniškemu vratarju v Madridu niso naredili usluge. Oblak, ki, mimogrede, pri Atleticu ni prišel v izbor štirih kapetanov, na njem namreč ni videti prav nič poškodovan.

Posnetek z včerajšnjega treninga Atletica:

Predvsem pa so dali jasno vedeti, da jim je za zgodbo, ki je približno 1.500 kilometrov stran dvignila precej prahu, malo mar. Podobno velja tudi za Oblaka?

To ve samo on, a če mu je mar, potem selektorja, pri katerem je v mladi reprezentanci preskakoval razrede in branil že s 16 leti, v prihodnosti ne bo več puščal na cedilu z vratarjem, ki je v zadnjem letu odigral pet klubskih tekem. Toliko, kot jih bo v zadnjih petih mesecih v reprezentanci izpustil on.

Če mu ni vseeno za Slovenijo, se bo Oblak spomnil na Samirja Handanovića, ki je na kapetanski trak čakal 54 in ne 17 tekem, čeprav je bil tudi on v tistih časih z naskokom najboljši slovenski nogometaš. Pa za reprezentanco igral tudi pozneje, ko je kapetanski trak izgubil, ker se je Srečko Katanec držal nepisanega pravila, da vratar iz praktičnih razlogov ne more biti kapetan.

Pomislil bo tudi na to, da je njegov devet let starejši predhodnik konec leta 2015 uslišal glas javnosti in po 81 tekmah, v katerih ni manjkalo takšnih, v katerih je Slovenijo reševal, pri 31 letih na vrhuncu nogometne poti tiho končal reprezentančno pot in mesto med vratnicama prepustil njemu.

To je bilo takrat, ko je bil mlajši od bratrancev Handanović star toliko, kot je bil star legendarni Gianluigi Buffon, ko si je prvič nadel kapetanski trak italijanske reprezentance. Tudi na to se bo Oblak spomnil, če mu je res mar.

In bo, če ob tem res želi postati vodja, pred novinarske mikrofone stopil malce pogosteje kot enkrat na vsaka dva finala evropskih pokalov, ki ju odigra.

Če bo res hotel postati prvi med enakimi, se bo moral, pa naj se sliši še tako sarkastično, zgledovati po Zlatku Zahoviću, ki je brez kapetanskega traku na roki Slovenijo popeljal najprej na evropsko in potem še svetovno prvenstvo.

Še morda pred vsem pa se bo moral Oblak kot eden od najbolj priljubljenih športnikov pri nas nehati skrivati pred javnostjo in Sloveniji, ki ga tako zelo časti, čim prej povedati, kaj se z njim dogaja.

Vsaka zgodba ima svojo plat, tudi on bo povedal svojo. Toda najprej se bo moral začeti javljati. Ne pa, da se pri tem zgleduje po svojem 19-letnem madridskem prijatelju Luki Dončiću in telefoni, ko se na ekranu izpišejo številke 00386, zvonijo v prazno …

Komentarji

24

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • maboze1x / 30.08.2018. ob 08:27 +13 - 2

    Dobro napisano in z eno besedo, šupak!

    +13 - 2
  • ResnicaBoli / 30.08.2018. ob 11:21 +5 - 1

    Glavno, da bo podaril kak prešvican in raztrgan dres, ki bi ga sicer vrgel v smeti in se bo hvalil, kako je dobrodelen. Me zanima, če te asi bogataši plunejo tudi kaj cekinčkov na dobrodelnih akcijah, ko potem novinarji na veliko pišejo, kako so dobrodelni.

    +5 - 1
  • lipovec / 30.08.2018. ob 11:01 +4 0

    Našim športnikom želim čimveč denarja! Samo, lepo prosim, ne mi nakladat o Slovenstvu!

    +4 0
delitve: 298
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin