Petek, 11. 10. 2019, 18.00
5 let, 1 mesec
Obrazi ljubljanskega maratona (3.) – Matic Modic
Nekdanji hokejist in triatlonec, ki po novem zmage (rekreativno) lovi na maratonih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,47
1
Nekdanji hokejist in triatlonec Matic Modic je bil na najdaljši razdalji lanskega ljubljanskega maratona najhitrejši Slovenec.
Nekdanji hokejist in triatlonec Matic Modic, najhitrejši Slovenec na najdaljši razdalji ljubljanskega maratona 2018, je s športnim profesionalizmom končal lansko pomlad. Zdaj teče le zase, za rekreacijo, za užitek. Tudi letos se bo 27. oktobra v okviru Ljubljanskega maratona podal na ulice domačega mesta, tokrat z željo, da se prvič v življenju spusti pod mejo dveh ur in pol.
Med 5. in 21. letom se je športno predajal hokeju, bil član ljubljanske Olimpije, a nato zaradi različnih dejavnikov - kot pravi sam, morda celo prepozno - zapustil ta najhitrejši ekipni šport. Kmalu se je našel v triatlonu, pri 25 vstopil v svet profesionalizma, a lani pomladi opustil tudi misel na mozaik, sestavljen iz kolesarjenja, plavanja in teka. "Ne želim se spraševati, kaj bi bilo, če bi bilo. Je, kar je. Zdaj uživam v rekreativnem športu," danes 32-letni Matic Modic pretirano ne obžaluje, da ni v polnosti izkoristil športnega potenciala. Raje kot ugibanje o tem, kaj bi imel po karieri od športa, za katerega v Sloveniji ni velikega posluha, je izbral delo v domačem podjetju. Ljubezen do športa je ostala. Z njim se ukvarja rekreativno, za zabavo, užitek. Čeprav ob besedi maraton prva misel večine ni užitek, pravi, da je ta zanj le malo daljši trening. Lani je bil na tem "treningu" v Ljubljani najhitrejši Slovenec, letos aprila je zmagal na maratonu na Reki, 27. oktobra si želi z dobrimi 42 kilometri opraviti hitreje kot v dveh urah in pol.
"Današnji maraton je bil malo za šalo, malo zares, šlo je za izziv. No, na koncu pa sem zmagal. Glede na to, da sem se šele septembra začel pripravljati in da čez poletje nisem ravno športno živel, sem bil malo skeptičen, kako bo, tako da sem s časom lahko zadovoljen," ste dejali v cilju lanskega ljubljanskega maratona, na katerem ste bili najhitrejši slovenski maratonec. Tudi letos boste štartali na kraljevski razdalji. So priprave intenzivnejše od lanskih?
Da. Lahko rečem, da sem bolj športno pristopil k pripravam. Letos sem tudi poleti več tekel, tako da sem se nekako skozi celotno leto pripravljal na ljubljanski maraton, a še vedno gre tu za neko rekreativno raven. Tečem po službi, v popoldanskem času. Med delovnim tednom opravim tri treninge, za konec tedna, ko je čas za kakšen daljši tek, pa še dva. Vse skupaj nanese nekje šest do sedem ur treninga na teden.
Najhitrejša Slovenka na lanskem ljubljanskem maratonu Barbara Trunkelj je šele v cilju ugotovila, da je najhitrejša Slovenka. Kdaj ste vi vedeli, da ste najhitrejši Slovenec?
Sam sem vedel že prej. Ob progi sem prejemal podatke. Vedel sem, da sem drugi, nato pa sem nekje pri Bauhausu prehitel do takrat najhitrejšega med Slovenci, tako da sem od takrat vedel, da sem najhitrejši med slovenskimi tekači.
Na letošnji slovenski tekaški praznik, ki bo 27. oktobra, se je pripravljal resneje kot na lanskega.
Vas je presenetilo, da ste bili kot rekreativec najboljši Slovenec? Da ni bilo pred vami koga, ki se resneje ukvarja z maratonom?
Maraton je domena temnopoltih tekačev, oni so tisti, ki prevladujejo v tej disciplini. Belci jim težko sledijo. Če na koncu ni rezultatov, od tega ne moreš živeti, saj sponzorji pridejo z rezultati, tako da se mnogi ne odločijo za maratonsko pot. Pri nas se tako z njim resno ukvarja malo tekačev, tako da me morda niti ni toliko presenetilo, saj jih ni bilo na štartu. Kot vem, bo letos drugače, saj bo na maratonu tekel eden tistih, ki se resno ukvarja z maratonom, Rok Puhar.
S kakšnim ciljem letos pristopate k ljubljanskemu maratonu?
Zagotovo si želim izboljšati čas od lani (lani je ciljno črto prečkal s časom 2;31:58, op. a.), saj sem malo bolje pripravljen. Če bo vse v redu, upam, da bom tekel pod dvema urama in pol.
To bi bil uradno tudi vaš osebni maratonski rekord?
Uradno, da. Letos spomladi sem na Reki uradno tekel 2:32:00, a tisti maraton (končal ga je kot zmagovalec, op. a.) je bil kar "hribovit". Na neki način ga sploh ne morem šteti med maratone, saj je bila trasa res zelo razgibana, ob tem je pihal še kar močan veter, vmes pa sem moral še na stranišče (smeh, op. a.), tako da menim, da bi že takrat tekel okoli 2:31:00. Če bi bila na Reki tako ravna trasa, kot je v Ljubljani, verjamem, da bi že takrat tekel pod dvema urama in pol.
Na letošnjem ljubljanskem maratonu se želi spustiti pod dve uri in pol.
Bo želja, teči pod dvema urama in pol, lažje uresničljiva, ker bosta s Trunkljevo štartala takoj za povabljenimi tekači in ne bo tolikšne gneče?
Sam sem že lani štartal kar hitro za povabljenimi tekači. Sicer je že bila gneča, a nisem bil prav daleč od tistih prvih, ki so štartali, tako da ni bilo prav veliko slalomiranja. Verjamem, da bo letos še lažje. Morda mi bo uspelo držati najhitrejšo žensko skupino in teči nekaj časa z njo. To je morda manjša taktika za letos, če bom seveda imel dober dan.
Kdaj vam je bilo na lanskem ljubljanskem maratonu najtežje?
Drugi del maratona je malo manj obiskan, ni toliko ljudi ob progi, tako da na kakšnem delu morda postane malo dolgčas. Spomnim se, da mi je bilo težko nekje okoli 36., 37. kilometra pri Žalah, kjer ni bilo veliko ljudi, morda tudi zaradi dežja. Tam sem malo pogrešal gledalce. A bolj kot sem se bližal mestu, lažje je bilo.
Da, spremljam. Zanima me, kako se bo razpletlo. Verjamem, da mu lahko uspe. Zanimivo bo videti. Gre pa ne nazadnje za neko marketinško potezo. Mislim, da je dan, ko bi se tekač na navadni maratonski tekmi spustil pod dve uri, še daleč. Ko pa imaš, kot bo imel Kipchoge, zajčke vmes na celotni progi in dodatno pomoč, pa verjamem, da je to mogoče.
Kdaj ste odtekli prvi maraton?
Maratone sem sicer tekel že v sklopu ironmanov, kar nekaj jih je bilo po plavanju in kolesarjenju, a da bi se prvič odpravil samo na maratonski tek, sem se lani v Ljubljani. Pred kar nekaj leti, na začetku triatlonske kariere sem se v sklopu Ljubljanskega maratona udeležil polovičke.
Omenili ste triatlon, s katerim ste se začeli ukvarjati pri 23, a ga opustili lansko pomlad, pred tem ste dolgo trenirali hokej. Šport vas spremlja tako rekoč vse življenje.
Da, med 5. in 21. letom se treniral hokej, a ko zdaj pogledam nazaj, sploh nisem užival. Zaradi različnih stvari. Morda sem končal še prepozno. Nato sem vzljubil triatlon, se kar našel v njem, a so bili tudi v tem športu prisotni mnogi dejavniki, ki so me na koncu odvrnili od njega.
S profesionalnim udejstvovanjem v triatlonu je končal lansko pomlad.
Na koncu sem se odločil, da se raje posvetim podjetju, ki ga imamo doma, kot da se ukvarjam z nekim športom, v katerem bi morda sicer lahko nekaj dosegel, a ne vem, koliko bi po končani karieri, pri 40, res imel od njega. Tudi če si v tem športu v Sloveniji res zelo dober, težko privarčuješ, živiš od tega. V teh športih v Sloveniji ni velike perspektive, v tujini je s tem drugače.
Kljub vsemu, ali kdaj obžalujete, da niste v popolnosti izkoristili športnega potenciala?
Zavedam se, da sem lahko dober v različnih športih. Tudi tenis dobro igram. Morda me je malo zmanjkalo tudi "karakterno". Ne želim se spraševati, kaj bi bilo, če bi bilo. Je, kar je. Zdaj uživam v rekreativnem športu. Dokler si sproščen, je ena stvar, povsem drugačna zgodba pa je, ko si na neki profesionalni ravni, kjer je neprestano prisoten tudi pritisk. Zdaj je drugače, saj tečem zase, za zabavo.
"Glede na to, da sem Ljubljančan, se skoraj vsak dan vozim po cestah, po katerih poteka maraton, tako da je kar užitek enkrat teči po teh ulicah in cestah, ki jih res dobro poznaš in na katerih tisti dan ni prometa."
Misel večine ob 42 kilometrih ni ravno zabava. Kaj vas vleče na tako dolge razdalje?
Zame je maraton le malo daljši trening, glede na to, kaj vse sem počel na ironmanih. Težko mi postane po 30 kilometrih. To pa pomeni, da se mučim le kratek čas, kakšnih 30, 40 minut, vse drugo je užitek, tako da užitek pretehta.
V čem je za vas največji užitek ljubljanskega maratona?
Glede na to, da sem Ljubljančan, se skoraj vsak dan vozim po cestah, po katerih poteka maraton, tako da je kar užitek enkrat teči po teh ulicah in cestah, ki jih res dobro poznaš in na katerih tisti dan ni prometa. Veliko ljudi, ki jih že dolgo nisi videl, je ob progi in navijajo zate, kar ti da še dodatno energijo.
Preberite še:
1