Rogličevi udarci najbolj odmevajo #video

Ob pogledu na slovenske kolesarje lahko rečemo, da bo imel selektor Andrej Hauptman na nedeljski cestni dirki na svetovnem prvenstvu kar nekaj želez v ognju. Osrednji adut bo Primož Roglič (lani je v kronometru na svetovnem prvenstvu osvojil srebro, letos pa bo dirkal le na cestni preizkušnji), ki je na letošnjem slovitem Touru pokazal, da je iz pravega testa. Ker bo etapa zahtevna, bo svojo priložnost zagotovo iskal tudi Simon Špilak, prav tako pa letos vroči Matej Mohorič in Jan Polanc (nastopili bodo še Grega Bole, Domen Novak, Luka Pibernik in Jan Tratnik).

Preden se spopadejo z 258,5 kilometra dolgo progo, v kateri se bodo skupaj povzpeli za kar 4.670 metrov, pa si poglejmo njihove izvrstne predstave v preteklosti na največjih dirkah na svetu, ki so jih popeljale do etapnih zmag oziroma končnega prvega mesta na dirkah.

Sportal Razočarani mladi slovenski kolesar napovedal konec kariere

Matej Mohorič

1. mesto na svetovnem prvenstvu med mlajšimi člani (2013)

Matej Mohorič, takrat še 18-letnik iz Podblice na Gorenjskem, je leta 2013 v Firencah suvereno pometel s konkurenco in se okitil z naslovom svetovnega prvaka v kolesarstvu v kategoriji mlajših članov.

Po anemični predstavi in skromnem 55. mestu na kronometru, ko je tudi selektor kolesarske reprezentance Martin Hvastija že nejeverno zmajeval z glavo, je ohranil samozavest in mirno kri. Prepričan, da zaradi svoje konstitucije in peresno lahke teže (64 kilogramov pri 186 centimetrih) na ravninskem kronometru preprosto ni imel možnosti, se je odločno podal na cestno dirko. Na 173-kilometrski hriboviti cestni dirki je v vratolomnem finišu in popolnem zlitju s kolesom z naskokom prikolesaril skozi cilj, že svoji drugi mavrični majici svetovnega prvaka naproti. Mohorič je tako postal prvi kolesar v zgodovini, ki je že leto po zmagi med mladinci – na svetovnem prvenstvu v Valkenburgu na Nizozemskem je osvojil zlato medaljo na cestni dirki in srebrno v vožnji na čas – osvojil še zlato medaljo v višji kategoriji, kategoriji do 23 let.

1. mesto v 7. etapi Vuelte (2017)

V najdaljši etapi Vuelte, ki se je po 207 kilometrih končala v Cuenci, je bil Mohorič ves dan v begu, odločilni napad pa sprožil 11 kilometrov od ciljne črte na spustu.

"Neverjetno je. Dolgo je minilo od moje zadnje velike zmage. Vedno sem garal, vedno sem dal vse od sebe. Izjemno je zmagati," so bile prve besede Mohoriča, ki je nadaljeval: "Bil sem v begu pred dvema dnevoma, ko je zmagal Lucenko. Takrat sem se dobro počutil. Čeprav etapa ni bila zame, sem bil četrti. Vedel sem, da sem dobro pripravljen. Danes je ekipa želela, da grem v beg. Hranil sem moči. Vedel sem, da je zaključek etape zame, ker sem dober na spustu. Moral sem biti z najboljšimi, če sem želel uspeti. Vesel sem zase in za ekipo, ki mi je omogočila, da sem na Vuelti."

Avtomoto Primož Roglič: pred mikrofonom svoje punce

 1. mesto v 10. etapi Gira (2018)

Mohorič je dobil šprint ubežne dvojice in zmagal v 10. etapi znamenite Dirke po Italiji. Slovenski kolesar je v najdaljši etapi Gira po 244 kilometrih v Gualdu Tadinu ciljno črto prečkal pred Nemcem Nicom Denzom. Sloveniji je prikolesaril peto etapno zmago na Giru in osmo na tritedenskih dirkah. 

Podbličan se je v lov na etapno zmago podal dobrih 39 kilometrov od ciljne črte, ko je odgovoril na napad Italijana Davideja Villele. Skupaj sta hitro ujela Italijana Marca Frapportija, ki je vztrajal spredaj. Mohorič je na spustu z zadnjega kategoriziranega vzpona dneva pokazal svoje mojstrstvo, v primerjavi z Villelo je naredil nekaj razlike, toda Italijan in Nemec Nico Denz, ki se je na spustu podal za vodilnima, sta ga ujela 18,4 kilometra pred koncem. Villela je omagal, Mohorič in Denz pa sta sama nadaljevala proti ciljni črti.

Mohorič je v zadnji kilometer vstopil prvi, čakal na morebitni napad Denza, a se odločil za pospeševanje, Nemec pa ni imel dovolj moči.

Sportal Ronaldo brcal, udarjal tekmece in odrinil sodnika

Jan Polanc

1. mesto v 5. etapi Gira (2015)

Takrat še mladi, nadarjeni slovenski kolesar je poskrbel za nov uspeh slovenskega kolesarstva. Kranjčan je s samostojnim pobegom dobil peto etapo, ki se je začela v La Spezii, po 152 kilometrih pa končala v Abetoneju.

Na cilju zahtevne, gorske etape - končala se je s 17 kilometrov dolgim vzponom - je imel minuto in 31 sekund prednosti pred Francozom Sylvainom Chavanelom. 

Polanc se je s tem uspehom vpisal v zgodovino slovenskega kolesarstva. Slovenija je že imela dva zmagovalca na eni izmed treh največjih večdnevnih kolesarskih dirk, a Borut Božič na Vuelti in Luka Mezgec na Giru sta jo vknjižila po šprintu, medtem ko jo je Jan dosegel z begom. In to ne kakršnimkoli, saj je dobil prvo pravo gorsko etapo dirke, ki se je končala z vzponom v italijansko zimsko-športno središče Abatone. Pobeg je začel že na samem začetku in na koncu pokoril vse tekmece.

1. mesto v 4. etapi Gira (2017)

Po 181 kilometrih kolesarjenja je za Polanca na vrhu Etne sledilo veliko veselje. Drugič je zmagal na Giru, kar prej ni uspelo še nobenemu Slovencu.

Polanc se je s še tremi kolesarji podal v beg po vsega dveh kilometrih preizkušnje, vse do zadnjega vzpona na 1892 metrov visok vulkan Etna lomil konkurente in se na koncu veselil druge etapne zmage na Giru.

V zadnjih pet kilometrov je vstopil s tremi minutami naskoka, ki pa so se začele topiti, ko je najprej v ospredje skočil Danes Jesper Hansen, tri kilometre pred koncem pa še Vincenzo Nibali. Predvsem premajhna aktivnost drugega in Kolumbijca Naira Quintane je na koncu pomagala slovenskemu kolesarju. Pod vrhom se je klanec le nekoliko zravnal, poskusil je Ilnur Zakarin, a je bil Polanc premočan. Imel je še dovolj časa, da si je v miru zapel dres in proslavil nov velik uspeh svoje kariere.

"Zelo težko je bilo, prednost ni bila velika, trdo smo delali vse od štarta, današnja zmaga je res nekaj neverjetnega. Verjetno nihče ni pričakoval, da bomo ubežniki zdržali vse do zadnjega vzpona, saj nismo imeli tako velike prednosti, a smo vsi štirje res dobro delali. Vzpon je bil zelo težak, saj smo imeli vseskozi nasprotni veter. Ta pobeg je bil eden najtežjih v moji profesionalni karieri. Ponoviti uspeh in zmagati na prvem težjem vzponu na dirki po letu 2015 - to je zame neverjetno, zelo sem srečen. Hvala celotni ekipi in moji družini," je bil vesel Polanc.

Simon Špilak

1. mesto v 7. etapi Dirke po Švici (2017)

Simon Špilak je v dresu Katjuše na kraljevski sedmi etapi dirke po Švici ugnal vso konkurenco, prevzel skupno vodstvo na dirki in se vpisal v zgodovino. Dobil je namreč preizkušnjo, ki se je končala na ledeniku Tiefenbachferner nad Söldnom v Avstriji. Cilj te je bil na 2780 metrih nadmorske višine, še nikoli na večjih dirkah pa kolesarji etape niso končali višje.

Na cilju je zmagovalec Dirke po Švici leta 2015 za 22 sekund premagal Španca Iona Izagirreja, tretje mesto je zasedel Američan Joe Dombrowsky. V skupnem seštevku ima pred zadnjima dvema etapama 52 sekund prednosti pred Italijanom Damianom Carusom ter minuto in pet sekund pred Nizozemcem Stevenom Kruijswijkom.

"Včeraj sem imel manjšo krizo, danes pa so bile noge odlične. Tudi moja ekipa je delovala odlično, vse je bilo, kot je moralo biti. Do konca sta še dve etapi. Jutri nas čaka kriterij, v katerem mislim, da bomo nadzorovali položaj, odločitev pa bo padla v kronometru," je po zmagi razlagal Špilak.

Primož Roglič

 1. mesto v 9. etapi na Giru (2016)

Italijanski Giro je bil za Primoža Rogliča novo poglavje. Leta 2016 je že prvi dan osupnil vse. V uvodni etapi, ki je bila kronometer, je za pičlo desetinko zaostal za rožnato majico, ki je pripadla Tomu Dumoulinu. Presenetil je vse, tudi sebe.

Veliki junak pa je postal v kronometru. Podal se je na štart, a ga je tam pričakalo neprijetno presenečenje. Kolo, s katerim je kolesaril vso sezono, kar naenkrat ni bilo v skladu s pravili. Usesti se je moral na povsem novo. Nastavitve so bile povsem drugačne. Minute in sekunde so hitro minevale. Ni vedel, ali bo sploh lahko nastopil. Dvajset sekund pred štartom se je usedel na kolo. Nikogar ni bilo ob njem, da bi mu pomagal, a mu je uspelo nekako zamenjati kolo. Na hitro je prestavil še števec, nato pa komedija.

"Vsaj števec imam," si je govoril, potem ko ni imel "power metra". Po petih kilometrih mu je števec padel s kolesa, ker mu ga ni uspelo dobro pričvrstiti. Kar naenkrat je bil brez kakršnihkoli podatkov. Ni vedel, kakšen utrip ima, kako hitro poganja pedala, s kakšno močjo … Športnemu direktorju je nakazal, naj pobere števec. Spraševal se je, ali ima sploh smisel vrteti pedala na vso moč, ker tako ali tako ne bo imel nobenih podatkov za prihodnje kronometre, da bi jih analiziral. Da si vseskozi shranjuje podatke, smo se lahko prepričali tudi na letošnji Dirki po Franciji, ko je po 65 kilometrih v kraljevski etapi nekomu v ekipi zaukazal, naj ne izgubi računalnika, ki je hranil vse podatke s trase. Ob vožnji na kronometru na Giru je imel v glavi le še to, da je zadnji del kronometra preprost in da se bo etapa zaradi dolgega vzpona odločila tam. Vse je stavil na ta del in uspelo mu je.

1. mesto v 17. etapi Dirke po Franciji (2017)

V 17. etapi Toura, ki je bila dolga 183 kilometrov, je Roglič poskrbel za zgodovinsko slovensko zmago na dirki vseh kolesarskih dirk. Večino dneva je bil v begu. Že na predzadnjem vzponu na Telegraphe je tik pod vrhom napadel in preveril pripravljenost soubežnikov. Na vzponu najvišje kategorije, na prelaz Galibier, pa je začel napadati zares.

Prvi poskusi nekdanjega smučarskega skakalca niso obrodili sadov, dobrih 34 kilometrov pred ciljno črto v Serre Chevalierju pa se je odpeljal naprej in se ni več oziral nazaj. Prednost je večal iz metra v meter, čez najvišjo točko Toura, 2642 metrov visoki Galibier, je prišel prvi in s prednostjo več kot minute. Od velikega uspeha ga je ločil le še dolg spust, kjer pa večjih težav ni imel.

Na bolj položnih delih trase je še pritiskal na pedala ter zasledovalce držal na razliki minute in pol, na zaključnih ravninskih kilometrih pa izkoristil svojo moč iz vožnje na čas.

"Noro. Sploh se ne zavedam, kaj mi je uspelo. Zagotovo bo vse skupaj prišlo za mano. Zmagati na etapi, ki je šla prek najvišjega prelaza na dirki, je nekaj neverjetnega in vesel sem, da mi je uspelo. Spremljali sta me tudi družina in moje dekle, videl sem številne slovenske zastave, kar mi je dalo dodatne moči, da sem zdržal do konca. Noro, noro, noro," je po zmagi dejal Rogla.

2. mesto in rumena majica za skupno zmago na Dirki po Romandiji (2018)

Najboljši slovenski kolesar Primož Roglič je po kraljevski četrti etapi Dirke po Romandiji ostal v rumeni majici vodilnega. V njej je kolesar ekipe LottoNl-Jumbo odbil vse napade najbližjega zasledovalca, Kolumbijca Egana Arleyja Bernala. 

Etapni uspeh je sicer dosegel Danec Jakob Fuglsang iz Astane, ki je napadel na spustu 16 kilometrov od cilja v Sionu. Skupno vodilni Primož Roglič, drugi Egan Arley Bernal in tretji Avstralec Richie Porte se na Dančev poskus niso preveč ozirali, saj jih Fuglsang ni ogrožal. Do cilja so nadaljevali skupaj, večino časa je bil na čelu skupinice zasledovalcev Portugalec Rui Costa.

Roglič na ciljni črti ni hotel ničesar prepustiti naključju, dobil je šprint četverice in zasedel drugo mesto ter pozneje suvereno osvojil švicarsko preizkušnjo.

1. mesto v 19. etapi Dirke po Franciji

Prvič je skočil na Col du Solour, kjer je stalo njegovo dekle Lora. Nato je v vožnji v klanec še večkrat poskušal zlomiti tekmece. Na koncu mu je to uspelo pri zadnjem spustu, pri katerem je vozil vratolomno. To je povzetek poti slovenskega kolesarja Primoža Rogliča do veličastne zmage v 19. etapi na Dirki po Franciji.

Vožnja Primoža Rogliča na letošnjem Touru je za v anale.

Spet je bil aktiven na najpomembnejših delih etape. Pri vzponu na Col du Soulor, ki ni bil kategoriziran gorski cilj, je prvič napadel. Geraint Thomas, končni zmagovalec Toura, in Tom Dumoulin sta hitro našla priključek, vse bolj pa se je mučil veliki Chris Froome. Po enem izmed napadov je zaostajal že za več kot 30 sekund, kar je pomenilo, da je slovenski kolesar v virtualni razvrstitvi napredoval na tretje mesto. A je Froome na nekoliko manj zahtevnem delu ob veliki pomoči moštvenega kolega Egana Bernala izničil zaostanek in spet ujel priključek z najboljšimi.

Ko je že kazalo, da bodo kolesarji pri 18-kilometrskem spustu do cilja vozili skupaj, je Roglič napadel z vratolomno vožnjo. Najvišja hitrost pri spustu je bila 92,2 kilometra na uro, povprečna hitrost pa je znašala 56,3 kilometra na uro. V velikem slogu je dosegel drugo posamično zmago na največji dirki na svetu, ob koncu pa zasedel četrto mesto, kar je zgodovinski dosežek slovenskega kolesarstva.

Preberite še: