Petek, 17. 10. 2025, 4.00
4 dni, 5 ur
Intervju z Mihaelom Štajnarjem, kolesarjem ekipe Pogi Team Gusto Ljubljana
Mihael Štajnar, mojster pobegov: Pomembno je, da vsaj poskusiš, tudi če se ne izide
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,04
Mihael Štajnar je eden tistih kolesarjev, ki se ne boji tvegati s pobegi. "Pomembno je, da vsaj poskusiš," pravi 25-letnik iz Škofljice, ki nastopa za ekipo Pogi Team Gusto Ljubljana.
Medtem ko se večina pogovorov v slovenskem kolesarskem svetu vrti okoli imen, kot sta Tadej Pogačar in Primož Roglič, se v ozadju razvija nova generacija kolesarjev, ki vsak dan tiho, a vztrajno tlakuje svojo pot. Eden izmed njih je 25-letni Mihael Štajnar iz Škofljice, član kontinentalne ekipe Pogi Team Gusto Ljubljana. Kolesar, ki ga gledalci na dirkah pogosto opazijo v pobegih, spada med tiste, ki nikoli ne odnehajo in verjamejo, da se trdo delo nekoč poplača. Z Mihaelom, ki je trenutno na Japonskem, kjer ga čaka zadnja dirka sezone, smo se pogovarjali o vse ostrejši konkurenci, o iskanju svojega mesta pod kolesarskim soncem in o letošnjem evropskem prvenstvu v Franciji, kjer je bil del zmagovalne slovenske reprezentance s Pogačarjem na čelu. Spregovoril je tudi o svojih pričakovanjih glede prihodnjega prvenstva stare celine, ki ga bo gostila Ljubljana in bo za slovenske kolesarje zagotovo nekaj posebnega.
Štajnar v dresu državnega prvaka v vožnji na čas.
Kolesarska sezona se počasi bliža koncu, a nekateri slovenski kolesarji še vedno vztrajajo v tekmovalnem ritmu. Med njimi je tudi 25-letni Mihael Štajnar, član kontinentalne ekipe Pogi Team Gusto Ljubljana, ki si je v zadnjih letih ustvaril sloves nepopustljivega borca in mojstra pobegov. Študent gozdarstva iz Škofljice in eden redkih, ki je v zadnjih letih premagal Pogačarja (leta 2022 je bil boljši na državnem prvenstvu v ciklokrosu v Stožicah), je letošnjo sezono kronal z naslovom državnega prvaka v kronometru in nastopom na evropskem prvenstvu v Franciji, kjer je bil del slovenske reprezentance, ki je skupaj s Tadejem Pogačarjem osvojila naslov evropskega prvaka.
Z Mihaelom smo se pogovarjali o njegovih letošnjih izkušnjah, o življenju kolesarja v kontinentalni ekipi, kjer ni vse podprto z velikimi proračuni, a je motivacija pogosto še večja, in o tem, kako gleda na vedno ostrejšo konkurenco mladih kolesarjev iz razvojnih ekip. Medtem ko bodo v Andori na posebni ekshibicijski dirki brez pomoči ekip in radijskih zvez nastopili največji zvezdniki – Pogačar, Roglič, Vingegaard in del Toro – bo Štajnar na drugi strani sveta dirkal na enodnevni preizkušnji Japan Cup Cycle Road Race v Utsunomiyi na Japonskem, eni najpomembnejših kolesarskih dirk v Aziji.
INTERVJU: Mihael Štajnar
6. oktobra ste praznovali 25. rojstni dan. Tadej Pogačar je dve leti starejši in je že večkrat omenil, da se ob navalu vse mlajših kolesarjev v karavano počuti starega. Kako se počutite vi? Se tudi vam zdi, da ste med starejšimi?
Na kontinentalni ravni sem res že med starejšimi, še posebej zdaj, ko je veliko razvojnih ekip in številni kolesarji, stari do 23 let, dirkajo v teh ekipah. Ampak na srečo je v Sloveniji še kar nekaj kolesarjev, ki so starejši od mene in še vedno tekmujejo, tako da niti nimam tega občutka. Je pa res, da vsako leto prihajajo vse mlajši.
Z evropskega prvenstva ste takoj odpotovali v Azijo, kjer končujete sezono na dirkah na Kitajskem in Japonskem. Kako ste zadovoljni s sezono?
Dirkal sem približno toliko kot v prejšnjih letih in sem kar zadovoljen. Morda sem pričakoval še kakšen boljši rezultat, a vseeno sem lahko zadovoljen. Napredujem iz sezone v sezono. Najbolj sem ponosen na zmago na državnem prvenstvu v kronometru.
Boste majico državnega prvaka sploh lahko pokazali na kakšni dirki?
Malo sem računal, da bi jo lahko nosil na evropskem prvenstvu, pa potem ni bilo te priložnosti (v vožnji na čas v konkurenci Elite nismo imeli predstavnika, op. a.)
Na evropskem prvenstvu v Franciji v začetku meseca ste bili del ekipe, ki je kolesarila ob boku Tadeju Pogačarju, ki je po svetovnem osvojil še naslov evropskega prvaka. Vas je klic selektorja Uroša Murna presenetil ali ste nanj vseeno po tihem računali? Ste upali tudi na nastop na svetovnem prvenstvu?
Mislim, da sem bil v ekipo povabljen približno 14 dni pred prvenstvom. Povabilo sem po tihem pričakoval, tudi v klubu smo se malo pripravili na to in še treniral sem tako, da sem bil fizično dobro pripravljen. Vesel sem priložnosti, saj je to ena od tistih dirk, ki jih spremlja veliko ljudi, tudi tisti, ki veliko pomenijo v svetu kolesarskega športa. Kar pa zadeva svetovno prvenstvo, sem vedel, da je bolj malo možnosti, da bi tudi tam lahko nastopil.
Štajnar je leta 2022 skupaj z Anžetom Skokom, Boštjanom Murnom in Matevžem Govekarjem nastopil na SP v Avstraliji v kategoriji do 23 let.
Kako pomembna je za vas priložnost, da se pokažete v dresu slovenske reprezentance in opozorite nase z vidika svoje prihodnosti? Tudi na EP ste bili v ubežni skupini, kar smo od vas že vajeni, ...
Gotovo je to zelo pomembno, še posebej zaradi izkušnje, da si v ekipi z najboljšim na svetu, s Tadejem Pogačarjem, in drugimi slovenskimi kolesarji, ki so vsi zelo dobri. To je največja dirka, na kateri sem letos nastopil, in vsaka taka dirka je posebna izkušnja. Seveda pa je dobro tudi za naprej. Če dobro dirkaš na tako veliki dirki, se lahko tudi pokažeš.
Kakšno je bilo vzdušje v ekipi? Verjetno se vsi poznate. Je bilo kot srečanje prijateljev?
Da, vzdušje je bilo res zelo sproščeno, vsi fantje so odlični. Tam so bili tudi drugi člani ekipe, vsi zelo sproščeni, nasmejani, veliko je bilo heca … da, bilo je, kot da se poznamo od majhnega.
Je bilo kaj časa za proslavljanje evropskega naslova, ali ste že hiteli na druge lokacije?
Na žalost niti ne, saj nas je večina hitela na dirke. Pogačar in Novak sta takoj odpotovala v Italijo, z njima je odšla tudi polovica osebja, jaz sem odšel na Kitajsko, tako da mislim, da so tam ostali samo Skok, Finkšt, Govekar in Primožič – mislim, da so proslavili, medtem ko smo preostali morali iti naprej. Škoda, ker je bilo vse tako na hitro, ampak tako pač je.
Prihodnje leto bo evropsko prvenstvo v Sloveniji. Verjetno bo eden od vaših ciljev tudi nastop na domačem prvenstvu?
Da, seveda, upam. Poskušal se bom čim bolj pripraviti, da dobim mesto v ekipi. Bo pa seveda treba pokazati, da si mesto v taki ekipi zaslužim. Nič ni podarjeno.
Prvenstvo bo potekalo v Ljubljani in okolici. Ste mogoče že razmišljali, kje bi lahko speljali čim bolj atraktivno traso?
Mislim, da bi trasa morala vključevati vzpon na Orle, da se vsaj malo dotakne Občine Škofljica (smeh, op. p.). Sam bi cilj speljal na Ljubljanski grad, vključil bi tudi kocke na mestnih ulicah v centru mesta … po mojem mnenju bi bilo to kar zanimivo. Mislim, da je dovolj terena za atraktivno traso.
Ko sva se leta 2023 pogovarjala, ste rekli, da si še vedno prizadevate, da bi lahko živeli od kolesarstva, pa me zanima, kako blizu ste temu oz. ali ste že tam?
Nisem še tam, se pa tudi nimam kaj pritoževati, še vedno lahko počnem tudi druge stvari. Ne bi rekel, da lahko živim od kolesarstva, ni pa slabo.
Se odpirajo druge opcije ali ostajate v Ljubljani?
Tudi prihodnje leto ostajam v Pogi Teamu Gusto Ljubljana. Mislim, da so pogoji v ekipi dovolj dobri, tudi kakšen evro se da dobiti, tako da smo se dogovorili za še eno sezono.
Prej ste omenili razvojne ekipe ... kako je razmah teh ekip spremenil kolesarsko sceno na kontinentalni ravni? Kako je vse to še dodatno otežilo, glede na to, da imajo fantje v teh ekipah na voljo najbolj vrhunsko opremo, trenerje?
Da, raven kontinentalnega kolesarstva se je s tem precej povečala, vsaka dirka je zahtevna, danes ni več lahkih dirk. Ampak s tem se moramo sprijazniti in proti temu dirkati, druge možnosti niti ni, je pa res, da je precej težje. V teh ekipah imajo opremo tako kot v ekipah World Toura, pa ne samo to, tudi treninge, prehrano, vse je podobno kot na najvišji ravni kolesarstva. Ampak tako je, s tem se je treba sprijazniti in drugje iskati priložnosti.
Na startu 4. etape letošnje dirke Po Sloveniji: Dylan Groenewegen (Jayco AlUla/NED), Jakob Omrzel (Bahrain Victorious/SLO), župan Maribora Saša Arsenovič, Fabio Christen (Q36.5 Pro Cycling Team SUI) in Mihael Štajnar (Pogi Team Gusto Ljubljana/SLO).
Vi priložnost zelo pogosto iščete v pobegih. Tudi na letošnji dirki Po Sloveniji ste kar v treh etapah vztrajali spredaj, nosili ste tudi modro majico, na koncu ste bili zelo blizu tudi zmagi v seštevku gorskih ciljev (2. mesto). Imate že do nekdaj to žilico, to željo po tveganju, ki se včasih izide v vrhunski rezultat, včasih pa pač ne?
Res je, največkrat sem v begu ravno na največjih dirkah, na ta način se lahko pokažeš in opozoriš nase. Se pa strinjam, da s tem lahko tudi presenetiš konkurenco. Rad sem v pobegu, bolj je zanimivo, kot da si samo v glavnini in čakaš na odločilen trenutek. Mislim, da je pomembno, da vsaj poskusiš, tudi če se ne izide.
Kolesarska ekipa Gusto Ljubljana je letos dobila dodatek - Pogi Team. Koliko je to plus za ekipo, ste zaradi tega še bolj izpostavljeni?
Da, mislim, da je bila to zelo dobra poteza. Bolj smo privlačni tudi za organizatorje dirk, pa tudi za sponzorje. Je pa seveda tudi večji pritisk, moramo se pokazati, saj vsi pričakujejo – ker gre za Pogi Team –, da smo pač najboljši.
V kolikšni meri imate sami že optimizirano vse, kar je potrebno, da se vsi delci zložijo v mozaik? Se pravi prehrana, počitek, treningi … ali imate še veliko možnosti za napredek?
Možnosti za izboljšave vedno obstajajo, mislim pa, da smo tudi v naši ekipi glede tega letos naredili zelo velik napredek. Začeli smo na primer sodelovati z dr. Krištofom Knapom (reprezentančni zdravnik), mislim, da smo naredili velik korak naprej. Tudi mi iščemo izboljšave in se skušamo čim bolj približati ravni World Toura. Veliko lahko narediš tudi na individualni ravni, od tega, da dovolj spiš, da imaš rutino … Mislim pa, da imam še kar nekaj možnosti za napredek.
V cestno kolesarstvo ste prešli iz gorskega in to ravno v obdobju epidemije koronavirusa, ko se je tudi svet tekmovalnega kolesarstva ustavil. Koliko je to vplivalo, morda otežilo vaš prehod v cestno kolesarstvo?
Da, ena sezona je šla mimo. V prvi sezoni sem o cestnem kolesarstvu vedel toliko, kolikor se je to dalo videti na televiziji, nisem pa nikoli dirkal na cesti. Tako da ja, v resnici sem resno začel šele drugo leto v kategoriji U23, tako da sem prvi dve sezoni v U23, ki bi lahko bili namenjeni nabiranju izkušenj in znanja, zamudil, ampak tako pač je.
Štajnar je leta 2022 na državnem prvenstvu v ciklokrosu v Ljubljani premagal tudi Pogačarja.
Mislim, da sem se vseeno hitro naučil, kako stvari funkcionirajo, pri ekipi Meblo Jogi, kjer sem začel svojo pot kot cestni kolesar, smo imeli kar precej dirk in mislim, da sem se dobro znašel. Je pa res, da glede na to, da si v kategoriji U23 samo štiri leta, sem polovico izgubil. Ampak tako je bilo, nisem bil edini.
Za konec sezone vas čaka še enodnevna dirka na Japonskem, Utsunomiya Japan Cup Road Race. Kako vam ustreza trasa?
Trasa je zelo razgibana, krožna, s pet- do šestminutnim, dokaj strmim klancem, bomo videli. Mogoče bomo poskusili s pobegom, dirka je za naše sponzorje zelo pomembna.
Mihael z bratom Gašperjem Štajnarjem na dirki Po Sloveniji leta 2023, kjer si je z zmago na nekategoriziranem gorskem cilju na Veliki Bukovici v občini Ilirska Bistrica prislužil ozimnico. Konkretno: domov je odnesel 100 kilogramov krompirja in 20 kilogramov zelja
Si boste potem vzeli nekaj počitka ali boste svoj fokus takoj usmerili v ciklokros, kjer ste osvojili že tri zaporedne naslove državnega prvaka? Imate tudi tam resne ambicije ali je to preprosto ena od vaših kolesarskih strasti?
Po dirki na Japonskem bom verjetno 14 dni ali en mesec preživel brez kolesa, potem pa bom hitro začel s ciklokrosom. Težko se je sam tega lotiti, mi pa družina pri tem veliko pomaga in me zelo podpira. V novi sezoni med člane prihaja tudi moj mlajši brat Gašper, tako da bova v ciklokrosu dirkala skupaj. V načrtu imam dirke v Italiji in slovenskem pokalu, če bo priložnost še kje v bližini. Rad bi dirkal na dirkah razreda druge kategorije (C2), ki je že kar zahtevna raven.
Preberite še:
