Giro d'Italia
Nedelja, 12. 5. 2019, 4.00
5 let, 7 mesecev
Skok v športno preteklost
Giro, dirka čustev in epskega italijanskega rivalstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,97
1
Včeraj se je v Bologni začela 102. izvedba kolesarske dirke po Italiji, zato je primerno, da se z današnjim skokom v športno preteklost spomnimo začetkov druge največje kolesarske dirke na svetu in velikemu rivalstvu dveh italijanskih šampionov, ki je Giro zaznamovalo v letih po drugi svetovni vojni.
Po francoskem Touru je Giro druga največja kolesarska dirka na svetu, prvega so priredili leta 1909 pri italijanskem športnem časniku La Gazzetta Dello Sport. Ta slovi po papirju rožnate barve, zato je rožnata tudi majica, ki jo obleče vodilni kolesar na italijanski pentlji.
Luigi Ganna prvi zmagovalec
Podobno kot v Franciji šest let prej je tudi Giro projekt časopisne hiše, sta pa v Italiji za organizacijo prve dirke tekmovala Gazzetta in Corriere della Serra, ki se je po dobrih izkušnjah s prirejanjem avtomobilskih dirk želela lotiti še kolesarstva. Gazzetti je tudi na podlagi izkušenj z njenima že uveljavljenima dirkama Milano–San Remo in Po Lombardiji uspelo zbrati denar in 13. maja 1909 se je 127 kolesarjev podalo na prvi Giro v skupni dolžini 2.448 kilometrov, ki so jih razdelili v osem etap. Le 49 junakov je prišlo do cilja, najhitreje pa domačin Luigi Ganna.
Premočni Binda "uničeval dirko"
Prva leta Gira so zmagovali domači kolesarji, počasi pa je dirka pridobivala vse bolj mednarodne razsežnosti. Leta 1925 je rožnato majico prvič osvojil Alfredo Binda, ki je nato do leta 1933 nanizal pet zmag, bil je tako dominanten, da so ga lastniki Gazzette obtožili, da uničuje dirko, in mu ponudili 22 tisoč lir podkupnine, da bi malo popustil. Zavrnil jo je.
Bartali in Coppi razdelila Italijo
Gino Bartali je zmagal na treh izvedbah Gira.
Ob koncu tridesetih let se je pojavil nov dominanten zvezdnik, Italijan Gino Bartali, leta 1940, na zadnjem Giru pred nekajletno prekinitvijo zaradi druge svetovne vojne, pa je rožnato pentljo pri vsega 20 letih osvojil Fausto Coppi. Bartali in Coppi sta z zagrizenim rivalstvom poskrbela za izjemno zanimivo povojno obdobje, napete obračune in prave kolesarske drame.
Kolesarska šampiona sta razdelila Italijo, starejši Bartali, katolik, konservativnih prepričanj, je bil junak ruralnega juga, Coppi, ateist liberalnih pogledov pa junak industrijsko razvitega severa Italije. Kolesarja sta se zasovražila hitro, leta 1940 se je Coppi pridružil moštvu Legnano in bi moral biti Bartalijev pomočnik za Giro, pa se je požvižgal na hierarhijo in zmagal sam.
Raje odstopila, kot da bi pomagala drug drugemu
Fausto Coppi velja za največjega italijanskega kolesarja vseh časov.
Bartali je svoj zadnji Giro dobil leta 1946, rivalstvo s Coppijem pa se je stopnjevalo in na svetovnem prvenstvu leta 1948 na Nizozemskem sta oba raje odstopila, kot da bi pomagala drug drugemu. Italijanska kolesarska zveza je oba kaznovala s trimesečnim suspenzom. Leta 1952 sta dirkala na Touru in si na vzponu na Col d'Izoard delila steklenico vode, kar je sprva kazalo na otoplitev odnosov, a sta se nato sprla o tem, kdo je komu ponudil pijačo.
Fusto Coppi je ob petih zmagah na Giru (po pet jih imata še Alfredo Binda in belgijski kanibal Eddie Mercx) še dve s Toura, trikrat je dobil Milan –San Remo, petkrat dirko po Lombardiji, po enkrat Paris–Roubaix in Valonsko puščico … Velja za največjega italijanskega kolesarja vseh časov, postavljajo ga ob bok velikemu Mercxu.
Doping? Seveda!
Alfredo Binda je bil svoj čas tako dominanten, da so ga prireditelji dirke poskušali podkupiti.
Coppi je bil inovator pri metodah treninga, pomemben poudarek je posvečal dieti, posegal pa je tudi po manj etičnih, a takrat povsem legalnih pomagalih. Uporabo dopinga mu je ob vsaki priložnosti očital tudi Bartali. V enem od televizijskih intervjujev so ga vprašali, ali kolesarji jemljejo amfetamine. "Seveda, in s tistim, ki trdi nasprotno, se sploh nima smisla pogovarjati o kolesarstvu," je odgovoril. Pa jih jemlje tudi sam? "Da, ko je to nujno." Kdaj pa je bilo nujno? "Domala vsakokrat."
Papež ga je pozval, naj se vrne k ženi
Coppi, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja poskrbel še za vroč škandal, ko se je zapletel s poročeno žensko, ki ni bila njegova žena, k vrnitvi k ženi pa ga je pozval celo papež Pij XII., je umrl decembra leta 1959 za malarijo, ki jo je staknil na safariju v Burkina Fasu.
Po slavnih rivalih se imenuje vsakoletna dirka Teden Coppija in Bartalija, na Giru pa se po Faustu Coppiju imenuje najvišji vrh dirke. Cima Coppi (Coppijev vrh) je na letošnji izvedbi dirke 2.618 metrov visoki Passo Gavia, ki ga bodo kolesarji prevozili v 14. etapi. Faustova rojstna vasica Castellania se je z odlokom uprave dežele Piemont letos uradno preimenovala v Castellania Coppi.
Preberite še:
1