Nedelja, 8. 6. 2025, 4.00
11 ur, 21 minut
Skok v športno preteklost
Bernard Thevenet, človek, ki je končal vladavino velikega Eddyja Merckxa

Bernard Thenevet je znan kot človek, ki je leta 1975 končal vladavino belgijske kolesarske legende Eddyja Merckxa na Dirki po Franciji.
Danes se v Franciji začenja 77. izvedba dirke Kriterij po Dofineji, katere direktor je že od leta 2010, ko je organizacijo tekmovanja prevzelo podjetje Amaury Sport Organisation, ki prireja tudi sloviti Tour de France, je nekdanji francoski profesionalec Bernard Thevenet. Ta je v 70. letih prejšnjega stoletja dvakrat zmagal na Kriteriju po Dofineji, pa dvakrat na slovitem Touru, prvič leta 1975, je na francoski pentlji v zahtevni gorski etapi z vzponom na zloglasni Col d'Izoard zlomil tudi belgijsko legendo Eddyja Merckxa in to na dan Bastilje, 14. julij, ki je francoski nacionalni praznik, ter se s tem v domovini vpisal med nesmrtne.
Bernard Thenevet je znan kot človek, ki je končal vladavino belgijske kolesarske legende Eddyja Merckxa na Dirki po Franciji. Ta sloves si je danes 77-letni Francoz prislužil leta 1975, ko je kanibala zlomil v 15. etapi največje dirke na svetu, mu slekel ikonično rumeno majico in mu naslednji dan, na praznični 14. julij, dan Bastilje, zadal še en odločilen udarec. Merckx po tem nikoli več ni zmagal na Touru.
Zlom kanibala tudi s pomočjo francoskega navijača
Merckx je v šesti etapi od Francesca Moserja prevzel skupno vodstvo na dirki, rumeno majico pa nato uspešno branil pred Thevenetom in Nizozemcem Joopom Zoetemelkom v Pirenejih, a počasi izgubljal prednost v skupnem seštevku. V 14. etapi s ciljem na znamenitem vulkanskem osamelcu v centralnem masivu Puy de Dome se je sloviti Belgijec dajal z Zoetemelkom, ko ga je v ledvico boksnil eden od francoskih navijačev, v 15. etapi po dnevu premora pa je Thevenet na zaključnem vzponu na Pra-Loup Merckxa premagal za dve minuti in prevzel skupno vodstvo. Na tej etapi je skoraj prišlo do katastrofe, ko je v prepad zapeljal spremljevalni avtomobil ekipe Bianchi. Avto je padel 150 metrov globoko, voznika pa je vrglo iz vozila, pristal je na drevesu in čudežno preživel.
Udarec v Mercxovo ledvico:
Težave Belgijca so se kopičile
Thevenet in Merckx sta uprizorila izjemno bitko na prelazu d'Izoard v 16. etapi, ko so Belgijca francoski navijači ob cesti dražili s transparenti "Kanibal je mrtev", "Z Merckxom je konec", "Bastilja je osvobojena". Thenvenet je sprožil številne napade, sprva je Merckx še lahko odgovarjal, nato je vse bolj čutil posledice udarca navijača in trpel. Tri kilometre pred ciljem je bil Belgijec po poročanju novinarjev že "skoraj v deliriju in komaj pri zavesti" in Thevenet si je nabral še dve minuti prednosti ter slovitemu kanibalu zadal uničujoč udarec. Težave Merckxa so se kopičile, v 17. etapi je trčil v Oleja Ritterja in si zlomil ličnico, zaradi česar je imel nato težave pri prehranjevanju. Kljub nasvetom, naj odstopi, je dirko končal, saj mu je tudi končno drugo mesto prineslo finančno nagrado, ki jo je lahko razdelil med kolege iz moštva Molteni.
Thevenet je že vse od leta 2010 direktor Kriterija po Dofineji.
Francozov ugled umazala uporaba dopinga
Thevenet je rumeno majico varno pripeljal v Pariz – Tour leta 1975 je bil prvi, ki se je končal na Elizejskih poljanah – ter se veselil prve od dveh zmag na dirki vseh dirk. Čez dve leti je uspeh ponovil, a je bil takrat njegov ugled že načet, saj so ga tistega leta na dirki Pariz–Nica ujeli pri uporabi steroidov. V času kariere je sicer ves čas zagotavljal, da ne uporablja prepovedanih sredstev, a je imel proti koncu svoje kariere, v katerem je bil le še bleda senca starega sebe, že tako očitne težave z zdravjem, da je tudi javno vendarle priznal dolgoletno uporabo steroidov.
"Takrat se nam ni zdelo, da počnemo kaj narobe. Prepričani smo bili, da smo le korak pred drugimi. Vse opazke na to temo smo jemali kot izraze nevednosti, ljubosumja in zlobe. Sam sem bil pomirjen, prepričan, da svoje delo opravljam resno. Tako je bilo leta 1975 in vse do pred kratkim," je leta kasneje razlagal o dopinški kulturi tistega časa.
Tekmovalno kariero je končal leta 1981 s 53 profesionalnimi zmagami na računu, ob dveh skupnih zmagoslavjih na Touru in Kriteriju po Dofineji, je slavil še na Dirki po Kataloniji (1974) in Romandiji (1972). Leta 2001 je prejel najvišje francosko državno odlikovanje, red legije časti.