Nemec, ki je zavidal Slovencu, je danes ključni mož svetovnih prvakov

Prejšnje zgodbe: brata Romelu in Jordan Lukaku (Belgija), Renato Sanches (Portugalska), Jakub Blaszczykowski (Poljska), Ricardo Quaresma (Portugalska), Kolbeinn Sigthorsson (Islandija),Gianluigi Buffon (Italija), Theodor Elmar Bjarnason (Islandija), Hrvoje Ćustić/Danijel Subašić (Hrvaška), Zlatan Ibrahimović (Švedska), Islandija, Ante Čačić (Hrvaška), Will Grigg (Severna Irska), Neil Taylor (Wales), Davor Šuker (Hrvaška), Armando Sadiku (Albanija), Marcus Rashford (Anglija), György Garics (Avstrija), Gabor Kiraly (Madžarska), Graziano Pelle (Italija), Darijo Srna (Hrvaška), Gareth Bale (Wales), Dimitri Payet (Francija).

V reprezentanci je doživel kar nekaj slabih trenutkov. "Tudi če igram vsega tri minute, bom zadovoljen. Vedno, ko bom dobil priložnost, bom dal vse od sebe," je pred evropskim prvenstvom dejal Mario Gomez. Prav gotovo ni pričakoval, da bo pred današnjo tekmo eden tistih, od katerih bodo nemški navijači, pri katerih nikoli ni bil preveč priljubljen, največ pričakovali. Ti si želijo, da bi v četrtfinalu padli Italijani in da bi nemški nogometaši, prvaki s svetovnega prvenstva pred dvema letoma, na katerem izkušenega napadalca ni bilo zraven, nadaljevali pot do drugega zaporednega naslova na velikih tekmovanjih.

Začelo se je pričakovano. Selektor Nemčije Joachim Löw ga je pri zmagi nad Ukrajino z 2:0 v prvi tekmi na francoskih tleh, ki jo je dosegel šele v zadnjem delu tekme, pozabil na klopi. V vlogi lažnega napadalca je zaigral Mario Götze. Tudi pri remiju brez zadetkov proti Poljski je bilo podobno, tokrat je napadalcu Bešiktaša pripadlo zadnjih 19 minut.

Takoj, ko je dobil priložnost, jo je izkoristil

Nemci so bili v napadu nenavadno sterilni, javnost je hitro dvignila glas in Löw je začel iskati rešitve. Gomeza je proti Severni Irski postavil v začetno enajsterico in zadel v polno. Tridesetletnik se je oddolžil z dobro igro in zabil edini gol na tekmi. "Ne samo zaradi gola, tudi zaradi igre, ki jo je prikazal tako v obrambi kot v napadu, sem z njegovo predstavo zelo zadovoljen," ga je po tekmi pohvalil selektor in jasno je bilo, da bo tudi v osmini finala dobil priložnost.

V Franciji je priložnost, ki jo je dobil, takoj izkoristil. Zadel je proti Severni Irski in Slovaški.

Tako je tudi bilo, proti Slovakom je bil na igrišču spet od prve do zadnje minute in s prvim golom na tekmi Nemcem utrl pot do zmage s 3:0. Zdaj, pred današnjim četrtfinalom, v katerem jim bodo nasproti stali za Nemce vedno neugodni Italijani, ki so jih izločili tudi na zadnjem evropskem prvenstvu, bo podobno.

V Nemčiji nikoli ni dobil spoštovanja, ki si ga zasluži

Za Nemčijo je odigral 67 tekem in zabil 29 golov. Morda bo napadalec španskih korenin letos končno dočakal tisto, na kar upa že vrsto let. Da ga bodo v Nemčiji začeli ceniti. Do zdaj je bil namreč vedno črna ovca in tisti, na katerega so kazali s prstom, ko jim ni šlo. Tako v reprezentanci kot tudi v klubu. Pa čeprav statistika kaže, da je izjemen. V reprezentanci je v 67 nastopih zabil 29 golov, v prvi nemški ligi jih je v 236 nastopih zbral 138, spoštljive so tudi njegove številke v ligi prvakov. Na 44 tekmah se je med strelce vpisal 26-krat.

Za reprezentanco je debitiral z golom na prijateljski tekmi proti Švici leta 2007, ko je bil star 21 let. Na evropskem prvenstvu leta 2008, ko so se Nemci uvrstili v finale, je bil mišljen za eno izmed naslovnih vlog, a se ni obnesel. V skupinskem delu tekmovanja je bil v začetni postavi Nemcev na vseh treh tekmah, toda ni zadel. V četrtfinalu in polfinalu ni dobil priložnosti za igro, pri porazu v finalu proti Špancem je igral 12 minut.

Na velikih tekmovanjih je bil vedno v ozadju

Na velikih tekmovanjih nikoli ni bil v ospredju. Na svetovnem prvenstvu 2010 je bilo še slabše. V skupinskem delu je igral le 29 minut, v osmini finala jih je dobil 18, v četrtfinalu ni igral, v polfinalu, za Nemce je bila spet usodna Španija, je igral vsega devet minut.

Na zadnjem evropskem prvenstvu je bila zgodba zelo čudna. V skupini je blestel in na treh tekmah, na vseh je bil v prvi postavi, zabil tri gole in podal. Kljub sijajnim igram je pozneje v četrtfinalu, ko so Nemci premagali Grčijo, igral vsega deset minut, v polfinalu, Nemce je premagala Italija, pa le v prvem polčasu. Na zadnjem velikem tekmovanju, ko je Nemčija pred dvema poletjema osvojila naslov svetovne prvakinje, ga sploh ni bilo med nogometaši, ki so odpotovali v Brazilijo.

Zdaj je drugače. Tokrat je z ekipo, od stranske se je prebil do ene ključnih vlog in upa, da bo zgodba trajala še nekaj časa. "Pomembno je le, da osvojimo naslov. Drugo me ne zanima," je povedal pred dnevi nogometaš, ki je svojo pot začel pri Stuttgartu.

Kot mladinec je gledal v hrbet slovenskemu upu

Zanimivo, kot mladinec je v njegovem dresu izgubil boj za strelsko krono s takrat velikim upom slovenskega nogometa iz Apač Borutom Semlerjem. Takrat mladinec münchenskega Bayerna je, čeprav ni bil napadalec, zabil kar 30 prvenstvenih golov in bil z naskokom najučinkovitejši strelec tekmovanja, medtem ko se je Gomez, ki je odigral nekaj tekem manj, ustavil pri 14. Pozneje sta šli njuni zgodbi vsaka v svojo smer. Zdajšnji nemški as se je prebil med najboljše napadalce v Evropi, nekdanji slovenski reprezentant igra v drugi slovenski ligi.

V dresu članske ekipe Stuttgarta je debitiral, ko je bil star vsega 18 let.

Med člani Stuttgarta je Gomez debitiral, ko je bil star 18 let, v sezoni 2003/04 je v njegovem dresu zaigral dvakrat. Sezono za tem je zbral deset nastopov v vseh tekmovanjih, prvi gol pa dočakal v sezoni 2005/06, ko je bil z osmimi goli na 38 tekmah že eden tistih, ki so opozarjali nase. Dokončno se je potrdil v sezoni 2006/07, ko je pri senzacionalnem naslovu Stuttgarta v državnem prvenstvu prispeval 16 golov. V naslednjih dveh letih je zabil kar 53 golov za Stuttgart in leta 2009 za takrat rekordnih 30 milijonov evrov prestopil v münchenski Bayern.

Z Bavarske ga je nagnal Josep Guardiola

Za Bayern je v štirih letih zabil 113 golov. Na Bavarskem je ostal štiri leta in v tem času zabil 113 golov, bil dvakrat nemški državni, pokalni in superpokalni prvak, leta 2013 pa z Bayernom osvojil tudi naslov evropskega prvaka. Čeprav je res, da je v velikem finalu proti Borussii Dortmund na igrišče prišel šele globoko v sodnikovem podaljšku. To je bila namreč sezona, v kateri ga je iz prve postave izrinil Hrvat Mario Mandžukić.

Ko je poleti v najboljši nemški klub prišel nov trener, Španec Josep Guardiola, ki prisega na igro brez pravega napadalca, je bilo jasno, da prihodnosti v Allianz Areni zanj ni več. To je izkoristila Fiorentina, na Bavarsko poslala ponudbo v višini 20 milijonov evrov in ga zvabila k sebi. Zdelo se je, da so Firenčani za zmerno vsoto denarja dobili napadalca, ki spada med najboljše v Evropi, a pozneje so ta nakup pošteno obžalovali.

Slabi časi na Apeninskem polotoku

Gomez se je namreč že po nekaj tednih huje poškodoval in izpustil velik del prve sezone na Apeninskem polotoku. Ob njenem koncu je zbral le 15 nastopov v vseh tekmovanjih in se štirikrat vpisal med strelce. Tudi v drugi sezoni so bile njegove predstave daleč od tistih, ki so jih pričakovali pri Fiorentini, deset golov v 32 tekmah je bilo pač premalo, in Italijani so se pred letom dni odločili, da ga ne potrebujejo več.

V Turčiji je spet eksplodiral in poskrbel, da se je vrnil med najboljše napadalce v Evropi.

V Turčiji se je vrnil med žive

Z ušesi so takrat zastrigli pri Bešiktašu in ga s statusom posojenega nogometaša zvabili v Turčijo. Takrat se je Gomezova zgodba spet zasukala v pravo smer in nasprotnikove mreže je začel tresti tako, kot jih je tresel nekoč. Gole je zabijal kot po tekočem traku. S 26 prvenstvenimi goli je bil najboljši strelec turškega prvenstva, z Bešiktašom osvojil naslov prvaka in poskrbel, da so ga v Istanbulu vzljubili.

Zdaj, po sijajni sezoni in dobrih igrah na evropskem prvenstvu, je spet član Fiorentine, z njo ima pogodbo do konca prihajajoče sezone, a s to razliko, da so Firenčani v veliko boljšem položaju, kot so bili pred letom dni. Morebitnih kupcev zanj je ogromno, obeta se jim, da bodo z njim celo zaslužili. Toliko bolj, če bo navdušil tudi danes zvečer v Bordeauxu in morda še pozneje. Če bodo šli Nemci do konca …