Torek, 28. 6. 2016, 4.00
7 let, 2 meseca
Zgodbe, ki jih piše Euro (17.) – Gianluigi Buffon
Živa legenda, ki jo preprosto moraš imeti rad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,93
Italijanska nogometna reprezentanca se je po zmagi nad Španijo z 2:0 uvrstila v četrtfinale evropskega prvenstva. Čeprav so jo nekateri pred začetkom Eura označili za najslabšo zasedbo azzurrov v zadnjih 50 letih, v Franciji pleni z moštvenim duhom in odlično obrambo, ki ji poveljuje kapetan Gianluigi Buffon. Neuničljivi vratar in živa legenda. Tudi v očeh tekmecev.
Prejšnje zgodbe: Theodor Elmar Bjarnason (Islandija), Hrvoje Ćustić/Danijel Subašić (Hrvaška), Zlatan Ibrahimović (Švedska), Islandija, Ante Čačić (Hrvaška), Will Grigg (Severna Irska), Neil Taylor (Wales), Davor Šuker (Hrvaška), Armando Sadiku (Albanija), Marcus Rashford (Anglija), György Garics (Avstrija), Gabor Kiraly (Madžarska), Graziano Pelle (Italija), Darijo Srna (Hrvaška), Gareth Bale (Wales), Dimitri Payet (Francija).
Zadnja slovenska soseda, ki še vztraja v boju za evropsko krono (Hrvaška, Madžarska in Avstrija so se že poslovile), v Franciji pogreša izrazitega zvezdnika. Nihče ne izstopa do te mere, da bi brez težav polnil naslovnice tudi takrat, ko se nič ne dogaja. Izjema je le Gianluigi Buffon, za nogometne ljubitelje že vrsto let Gigi. Priljubljeni Gigi, ikona italijanskega nogometa in Juventusa. Star je že 38 let, a še vedno brani v vrhunski formi, Italiji pa pomaga do novih vrhunskih rezultatov.
Najstarejši italijanski reprezentant na EP 2016 med predvajanjem državne himne.
Tekme doživlja tako čustveno, da predvajanje državne himne na štadionu iz njega izvabi vso ljubezen do italijanskega dresa. To pa je le začetek. Razveseli se vsake dobre akcije soigralcev, ko pade zadetek, stiska pesti in skače v zrak od veselja kot nekajletni otrok, ko italijanski reprezentanci ne gre, bodri tovariše v igralnem polju in jih spodbuja, kdaj, če je treba, pa tudi okara. Kakor mu veleva občutek, pri katerem se (z)moti le poredko.
Je osrednji motivator, podaljšana roka selektorja, kapetan v pravem pomenu besede. Takšen ni od včeraj. Takšen je bil še v prejšnjem tisočletju, ko se je že dokazoval med evropsko elito in postal najdražji vratar na svetu. Takrat, ko so nekateri njegovi zdajšnji soigralci nosili še plenice …
Profesionalec, ki se mu klanja ves svet
Fizično je pripravljen kot mladenič, braniti pa je pripravljen vsaj še nekaj sezon.
Nekaterim pridejo leta do živega, pri Buffonu pa tega (še) ni opaziti. Fizično je pripravljen kot mladenič. To je dokazal tudi na srečanju osmine finala s Španijo, ko je reševal svoja vrata v najbolj kočljivih trenutkih, vrhunec pa dosegel s panterjevim posredovanjem, s katerim je po strelu Gerarda Piqueja z neposredne bližine preprečil izenačenje.
Španski navijači so že videli žogo v mreži, samozavestni Buffon pa je vedel, da je lahko njegova reakcija še vedno tako hitra kot strelčeva. Mojstrsko je ubranil strel in tlakoval pot italijanski zmagi, ki jo je v sodnikovem podaljšku potrdil Graziano Pelle.
Azzurri so noreli od sreče, oči so se rosile tudi Buffonu. V karieri je osvojil že toliko lovorik, a v dnu srca še vedno pogreša dve. Prva je naslov v ligi prvakov. Dvakrat je bil zelo blizu, a je z Juventusom izgubil obe finalni tekmi. Druga je evropski reprezentančni naslov. Pred 16 leti je bil od njega oddaljen le nekaj minut, nato so mu načrte prekrižali Francozi. To ga je zelo prizadelo, a se je le pobral. Leta 2006, natanko pred desetimi leti, je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji dočakal sanje. Postal je najboljši na svetu in si pridobil neskončne simpatije. Mnogi so pomislili, da je s tem dosegel vrhunec kariere, a so se zmotili.
Po dvoboju s Španijo se je povzdignil na prečko, kar je postala že njegova navada pri proslavljanju zmag.
Ostal je motiviran, lačen novih dokazovanj. Med vratnicama Juventusa ali Italije, vseeno. Nikoli ni hotel pustiti na cedilu navijačev. Kluba ali reprezentance, vseeno. V njegovem srcu sta zapisana le Juve in Italija. Je zaprisežen profesionalec, ki se mu klanja ves svet. Še vedno je v stiku z najboljšimi. Zato danes, ko Italijani na evropskem prvenstvu uspešno nastopajo z zasedbo, označeno kot eno najslabših v zadnjih 50 letih, predstavlja več od le navadnega vratarja.
Je vrelec pozitivnih misli in neizmerne želje po uspehu. Najbolje ga opišejo besede tekmecev, tistih, s katerimi se srečuje in meri v nogometnih arenah. "On je živa legenda. Je odličen vratar, kar dokazuje iz leta v leto in ostaja del elite. Je vzornik vsakemu vratarju," ga je pred srečanjem v St. Denisu s komplimenti zasipal mladi španski zvezdniški vratar David De Gea.
Bolehal je za depresijo, a se hitro pozdravil
Kapetan skrbi za dobro vzdušje v izbrani vrsti. Vsake zmage se razveseli kot majhen otrok.
Poraz v finalu lige prvakov proti Milanu ga je tako potrl, da je začel bolehati za depresijo. Stanje je bilo vse slabše in slabše, pred treningi se je včasih zaklenil v avto in ga ni hotel zapustiti. Skupaj z družino so se dogovorili, da bodo poiskali strokovno pomoč.
Po šestih mesecih dela in terapij s psihologi se je na lica visokega sina nekdanje metalke diska ter dvigalca uteži vrnil nasmeh. Da ima odlične športne gene, dokazujeta tudi njegovi sestri, ki sta oblekli državni dres italijanske odbojkarske reprezentance, ta pa spada v sam svetovni vrh.
Največja dragocenost italijanskega nogometa
Italija je v prvem nastopu na letošnjem Euru premagala Belgijo.
Buffon je star 38 let, a še noče prekiniti z vrhunskim nogometom. Le zakaj bi, če pa še spada med najboljše? Pred srečanjem s Španijo, ki se je razpletlo v korist Italije in jo popeljalo med osem najboljših na Euro, je pojasnil, da se v primeru poraza ne bi poslovil od izbrane vrste. Načrtuje ostati zvest reprezentanci vsaj še dve leti, bo pa veliko odvisno od tega, ali ji bo še zmožen pomagati. Če se ne bo počutil dovolj sposobnega, bo državni dres pospravil v omaro.
Za zdaj ni resnejšega razloga, da bi tako mislil. Tako ne misli le on. Tako razmišljajo soigralci, strokovno vodstvo, navijači, vsa Italija. Postal je ikona reprezentance, njen najvrednejši simbol, dragocenost, katere vrednost je za državo na Apeninskem polotoku neprecenljiva. Njegove kakovosti so prišle do izraza ravno v obdobju, ko javnost od nastopa Contejeve čete na Euru ni pričakovala vidnejših dosežkov.
S kapetanskim trakom pomaga mlajšim soigralcem tako v izbrani vrsti kot tudi pri Juventusu.
"Ni bilo toliko pritiska kot po navadi, kar nam je pomagalo, da smo se bolje pripravili na prvenstvo. To je za italijansko reprezentanco nekaj nenavadnega, saj nas redno uvrščajo med glavne favorite. Igralci vseeno verjamemo, da lahko naredimo nekaj izjemnega. Vsa ekipa je združena, igramo in razmišljamo vsi za enega, eden za vse. To je zasluga selektorja Conteja. Zelo mu zaupamo in ga spoštujemo," je razkril recept, ki je Italijo brez vidnejših zvezdnikov, kot sta bila na prejšnjih prvenstvih recimo Andrea Pirlo ali pa Mario Balotelli, popeljal le še tri korake do uresničitve evropskih sanj.
Rad bi občutil, kako je biti najboljši v Evropi
V začetku tega stoletja sta Buffon in zdajšnji selektor Italije Antonio Conte skupaj branila barve Juventusa.
Rad ga ima tudi selektor Conte, bodoči trener Chelseaja. Buffonu zaupa, njegovo moč je spoznaval tako v mlajših letih, ko sta še skupaj igrala za azzurre in staro damo, kot pozneje, ko je kot trener Juventusa z njim osvajal domače lovorike. Kako ima selektor rad igralce, dokazujejo njegovi čustveni odzivi na dogajanje med tekmo, zlasti pa po njej. Proti Španiji ni bilo težko zaznati ogromnih izlivov radosti.
Veselil se je kot majhen otrok, nogometni ljubitelji, ki ne stiskajo pesti za Italijo, pa so lahko ljubosumno opazovali, kako velik nacionalni naboj združuje njegove izbrance. "Svetovni prvak sem že bil. Vem, kakšen je občutek. Zdaj želim okusiti še, kako je biti najboljši v Evropi," je izpovedal željo mladostni veteran, eden zadnjih romantikov nogometne igre na svetu.
Leta 2006 je osvojil svetovno prvenstvo. Iz domovine, kjer se je spopadal z neprijetnostmi, na plan je pokukala tudi njegova odvisnost s športnimi stavami, se je odpravil na svetovno prvenstvo v Nemčijo in šel do konca. Nihče ni pričakoval veliko od azzurrov. Podobnost z aktualnim trenutkom je vse prej kot naključna …
Morda zadnji vratarski romantik na svetu
Azzurri so v osmini finala premagali evropskega prvaka. V četrtfinalu se bodo namerili na svetovnega prvaka Nemčijo.
Je najdražji vratar vseh časov in lastnik številnih rekordov. S trdim delom, plemenitim značajem, zdravo tekmovalnostjo, garaškim pristopom, treznim razmišljanjem, nesporno kakovostjo, pogosto nadpovprečnimi posredovanji z le občasnimi nihanji in dragoceno klubsko zvestobo je zaznamoval zadnji dve desetletji svetovnega nogometa. Je eden od najbolj spoštovanih vratarjev tega tisočletja.
Ni navaden zvezdnik, ampak živa legenda. Navijači Juventusa ga častijo kot božanstvo in se mu priklanjajo. Pri njih si je priigral toliko točk, da bi mu oprostili marsikatero napako, podobno velja za navijače italijanske reprezentance. Čeprav je star 38 let, je še vedno prvi vratar azzurrov, za katere je zbral že 160 nastopov in se še ne namerava kar tako posloviti. V času, ko zvezda Španca Ikerja Casillasa počasi bledi, velja za morda zadnjega vratarskega romantika na svetu.
Ladja je potonila v drugo ligo, kapetan ji je ostal zvest
Zakaj ga navijači Juventusa obožujejo in kujejo v božanstvo? V Torino je prispel leta 2001 kot izjemno perspektiven vratar Parme, ki je kot najstnik že osvajal domače in evropske lovorike. Ko je prišel k Juventusu, je imel 23 let. Sprejet je bil kot kralj. Bogati klub iz prestolnice Piemonta je zanj plačal za tisto obdobje neverjetnih 45 milijonov evrov, kar ga še danes uvršča na vrh vratarskih rekorderjev.
Gigi Buffon je ljubljenec navijačev Juventusa, ki jih je navdušila njegova zvestoba do bele-črne barve, katero je branil tudi v serie B.
Takoj je postal eden izmed prepoznavnih znakov stare dame in odličnih rezultatov, s katerim so se kot po tekočem traku osvajali naslovi. Ko je leta 2006, tik pred svetovnim prvenstvom v Nemčiji, izbruhnila afera Calciopoli in močno zamajala Juventusov status nedotakljivega velikana, so belo-črni morali nadaljevati pot v drugi ligi. Takrat je Buffon kot kapetan Juventusa odigral pravo kapitansko vlogo, saj ni želel zapustiti potapljajoče se ladje.
S staro damo je letos osvojil dvojno krono.
Ogromno asov se je poslovilo. Odšli so Zlatan Ibrahimović, Fabio Cannavaro, Patrick Vieira in Emerson, zvesti kapetan pa je ostal na krovu. Okrog sebe je zbral somišljenike in torinski klub hitro vrnil med najboljše. Ni ga zmotilo, ko je Juventus, zlomljen od vseh odhodov in finančnih izpadov zaradi igranja v drugi ligi, svoje rane celil še pet let, vmes ostal brez vrhunskih podvigov, nato pa šele leta 2011 znova postal prvak.
Buffon je ljubljenemu klubu, ki mu je zlezel pod kožo, ostal zvest. Čeprav so ga vabili v najboljše evropske klube in zanj ponujali bogastvo, se je najboljši italijanski vratar v dogovoru s klubskim vodstvom odločil, da bo vztrajal v Torinu. Letos je osvojil z Juventusom že sedmi naslov, desetkrat pa je bil izbran za najboljšega vratarja serie A.
