Za Zahovića premalo ambiciozen, na Euru pa strup Špancev

"Ničesar ne očitam Zlatku Zahoviću," je po nenadnem odhodu iz Maribora govoril Ante Čačić. Takrat se mu ni niti približno sanjalo, da bo slaba tri leta pozneje vodil hrvaško reprezentanco in na evropskem prvenstvu poskrbel za odmevno zmago nad dvakratnim zaporednim prvakom, favorizirano Španijo (2:1). Brkati trener z očali je zdaj hrvaški selektor, v njegovem nogometnem življenjepisu, ki je z udeležbo na Euru poskočilo na višjo raven zanimanja javnosti, pa bo za vedno pisalo, da je nekaj mesecev prebil tudi na Štajerskem.

Tam je v sezoni 2013/14 ostal le nekaj mesecev, čeprav ni imel pretresljivo slabih rezultatov. Podoživel je usodo Marijana Pušnika, ki je lani zapustil Olimpijo v trenutku, ko je z njo osvojil jesenski naslov. Ko je Čačić zapustil Ljudski vrt, je bil Maribor prav tako na prvem mestu.

Prepričan, da bi postal slovenski prvak

Zagrebčan je z vijolicami osvojil superpokalni naslov. "Žal mi je bilo, da sem odšel. Zaradi mesta, navijačev, vsega. Resnično sem vzljubil Maribor. Srce sem dal za klub, vzljubil mesto, ki z nogometaši diha kot eno," je pred slabimi tremi leti pojasnjeval Hrvat, ki ga je v Ljudski vrt pripeljal Zlatko Zahović. Športni direktor vijolic je moral po nenadnem odhodu Darka Milaniča, ki ga je projekt Sturma zvabil v Gradec, hitro najti naslednika, saj je bila evropska sezona pred vrati. Odločil se je za Zagrebčana, ki ga je dobro spoznal sezono poprej, ko mu je s hrvaškim prvakom Dinamom preprečil preboj v ligo prvakov. Na hitrem sestanku v Krapini sta dorekla podrobnosti, si podala roki in se posvetila delovnim nalogam.

Čačić je kot trener vijolic izpolnil osnovni rezultatski cilj. Vijolice je treniral v stresnem poletnem obdobju, ki ga je zaznamoval nepričakovan odhod Zahovića. Po tednu dni, ko je začutil, kako mesto diha z njim in ga poziva, da se vrne na direktorski stolček, se je vrnil. Sodelovanje s Čačićem se je nadaljevalo. Hrvat je popeljal Maribor v skupinski del lige Europa in mu zagotovil evropske tekme vse do konca koledarskega leta, v prvenstvu pa so mu do konca septembra, ko je moral pospraviti kovček, v hrbet gledali prav vsi tekmeci. "Prepričan sem, da bi bil slovenski prvak," je dejal, ko se je vrnil v Zagreb, začuden, ker mu ni bilo omogočeno, da bi končal zastavljeni projekt.

Nikoli ni slišal česa slabega na svoj račun

Navijači Maribora so podpirali hrvaškega strokovnjaka. Pojavila so se trenja oziroma nesoglasja, ki so spominjala na tista ob začetku leta, ko se je moral s trenerskega stolčka NK Maribor posloviti Krunoslav Jurčić. Ta pri tem ni skrival nezadovoljstva nad "samovlado" Zahovića. V nasprotju z Jurčićem je njegov rojak Čačić eden izmed tistih strokovnjakov, ki z besedami ne bodo nikoli iskali prepira ali prilivali vročega olja na občutljive teme. Tako je bilo tudi v primeru Maribora.

Občinstvo Maribora ga je imelo rado in spoštovalo, a se je moral posloviti. Ljubezen s prvim kadrovikom kluba se je skrhala po visokem domačem porazu v ligi Europa z Rubinom iz Kazana (2:5), Zahović je pred tem potožil, da pogreša več ambicioznosti, borbenosti in zadetkov. "Navijači so me podpirali. Nikoli nisem slišal česa slabega na svoj račun. Morda pa je šlo ravno to komu v nos," je postavil zanimivo trditev, a daleč od tega, da bi koga namenoma obsojal.

Preprosto ni takšna oseba, niti noče o tem polemizirati na grob način. Kot človek priznava, da mu je žal, da se je prelepa izkušnja končala (pre)hitro. In še vedno ceni in spoštuje Zahovića, ki mu ni nič zameril. "Pač, najini filozofiji nogometa se nista skladali. Ni bilo več prave kemije. Ni pa se vmešaval v moje delo, niti vstopal ali me motil v slačilnici. Vladal je gosposki odnos, absolutno mi je puščal svobodo," je pojasnil.

Zahović se mu je zahvalil, tako da ne bomo nikoli izvedeli, kako bi se končalo sodelovanje, če bi Čačić vztrajal v Sloveniji vsaj do konca sezone. Se pa lahko v teh dneh v Mariboru pohvalijo, da je njihov nekdanji trener na Euru dosegel enega največjih podvigov in z všečno igro spravil na kolena celo favorizirano Španijo.

Vrnil se je v Zagreb in nadaljeval pot v hrvaškem prvenstvu

Na vročem selektorskem stolčku Hrvaške je nasledil Nika Kovača. Foto: Reuters Na vijoličasti klopi ga je zamenjal soimenjak Ante Šimundža in mariborsko ekipo popeljal do zgodovinskega uspeha, v izločilni del evropske lige, tako da se je v Ljudskem vrtu evropska tekma igrala tudi spomladi. Maribor je izpadel proti poznejšemu zmagovalcu Sevilli, pri kateri je blestel hrvaški reprezentant Ivan Rakitić, ki na letošnjem Euru odlično sodeluje s selektorjem Čačićem. Šimundža je postal še državni prvak, tako da je v mestu ob Dravi spomin na brkatega stratega iz Zagreba hitro bledel.

Ko se je vrnil v hrvaško prestolnico, je trenersko pot nadaljeval v prvoligaškem okolju, a pri klubih, ki ne spadajo v hrvaški vrh. Delal je v Koprivnici pri Slaven Belupo, nato pa se vrnil v Zagreb in prevzel vodenje Dinamovega "satelita" Lokomotive. Nato pa je lani prišla ponudba, ki je ni bilo mogoče zavrniti. Hrvaška se je po odhodu Nika Kovača, ki so ga s hrvaškega selektorskega stolčka pahnili presenetljivo slabi rezultati v kvalifikacijah - pika na i je bil poraz v Oslu z 0:2 -, spraševala, kdo bi bil najprimernejši kandidat za naslednika.

Še preden je v medijih zaokrožila skupinica kandidatov, je že postalo jasno, da bo selektorski kruh okusil Čačić. Ko je to javno napovedal Zdravko Mamić, najvplivnejši mož hrvaškega nogometa (tako v klubskem kot tudi reprezentančnem smislu), je postala verjetnost, da bi kockaste prevzel kdo drug, skoraj enaka ničli.

Nekdanji trener Maribora je dočakal ogromno čast, ko je popeljal izbrance na evropsko prvenstvo v Franciji. Foto: Reuters

Hrvaški mediji so vztrajali pri drugih imenih. Med drugim so želeli predlagati tudi nekdanjega slovenskega selektorja Matjaža Keka, v zadnjih sezonah uspešnega trenerja Rijeke, ki pa se je hitro zahvalil navidezni ponudbi. Bil je ganjen nad pozornostjo, ki je je bil deležen kot slovenski kandidat za vroči hrvaški stolček, a je bila odločitev o novem selektorju že sprejeta. Čačić je sedel na selektorski stolček. Izžareval je ponos in čast, saj se je zavedal, da je prestopil prag vrhunca kariere.

Neprijetni časi za novega selektorja

Z zmago nad Španijo je Hrvaško popeljal do prvega mesta v skupini D. Na tekmeca v osmini finala še čaka. To bo ena izmed tretjeuvrščenih ekip iz skupin B (Slovaška), E in F. Foto: Reuters Ni mu bilo lahko. Ozračje, v katerem je prevzel odgovorni položaj, ni bilo vedro. Na izbor Hrvaške nogometne zveze (HNS) se je vsul plaz kritik, kako lahko trener brez večjih izkušenj z vodenjem velikih klubov prevzame reprezentanco, polno zvezdnikov, ki igrajo v najboljših evropskih moštvih. Očitali so mu njegovo prijateljstvo z Mamićem, ki ga je privedlo že do mesta trenerja zagrebškega Dinama, pa pomanjkanje karizme in trdili, da bo na klopi izpolnjeval le želje vodstva zveze ...

To niso bili prijetni časi niti za Čačića niti za krovno zvezo. Najglasnejši del navijačev, ki so ga sestavljale najbolj izpostavljene navijaške skupine na Hrvaškem, se je odločil za radikalnejši spopad z vrhom hrvaškega nogometa. Vrhunec je doživel na tekmi med Hrvaško in Češko na evropskem prvenstvu v St. Etiennu, ko je 62-letni Čačić skupino navijačev, ki so s pirotehničnimi sredstvi prekinili dvoboj in razburili večino rojakov, označil za teroriste.

Ko je postal selektor, se je naposlušal številnih kritik. Čačića tudi slabo vzdušje ni odvrnilo od načrta, da čim bolje pripravi reprezentanco na veliko tekmovanje, nesporen vrhunec svoje kariere. Da je Hrvaški po ponesrečenih kvalifikacijah njegovega predhodnika Kovača (Hrvaški je bila kazensko odvzeta še točka zaradi afere svastika v Splitu) omogočil neposredno udeležbo na EP 2016, se je lahko zahvalil tudi Italiji, ki je v zadnjem krogu razorožila Norveško. Ostal je nepremagan prav na vseh prijateljskih tekmah, tako da se lahko še danes pohvali s statističnem draguljem, da je nepremagan v vlogi selektorja.

Po sporu z branilcem Liverpoola Dejanom Lovrenom, ki je v izbrani vrsti pričakoval mesto v začetni enajsterici, a ga ni dočakal, so ga v domovini pričakali očitki, da je na seznam uvrstil preveč mladih igralcev Dinama. Ponovno se je pogosto omenjalo njegovo prijateljstvo z Mamićem in željo, da se nadarjenim igralcem zagrebškega kluba, ki ga je v preteklosti vodil in z njim osvojil prvenstvo ter pokal, dvigne mednarodno ceno in veljavo.

Zmage nad Španijo ni razglasil za čudež

Na prvenstvo je odpotoval kot edini selektor v Evropi po rekordni zmagi z 10:0. Hrvaška javnost se je kislo nasmihala, saj je menila, da je bila tekma s skromnim San Marinom le za lažno nabiranje samozavesti in da je bila nepotrebna, ker bodo kockaste na Euru pričakali bistveno močnejši tekmeci. Čačića to ni motilo. V ekipo je vrnil mir, kar je bila nuja po vseh stresih, doživetih med kvalifikacijami.

Sodelovanje je zgledno, mednarodno priznani zvezdniki pozorno poslušajo Zagrebčana, ki je pred desetletji preživljal družino s popravljanjem televizijskih aparatov. "Ta zmaga nam je dvignila samozavest, a ne smemo preveč poleteti in podceniti naslednjega tekmeca," je povedal po veliki zmagi nad Španijo (2:1), ki jo je dosegel z oslabljeno postavo, saj je zaradi poškodb oziroma strahu pred novimi kartoni zamenjal skoraj polovico začetne enajsterice. Luka Modrić, Mario Mandžukić in še nekateri so bili le gledalci, a je slovenska soseda kljub hitremu zaostanku našla pot do preobrata in Špancem zadala boleč udarec. "To ni čudež. Od prve minute na prvenstvu smo kazali, da smo dobri," je bil vesel Čačić.

Pred začetkom opravljanja selektorskega dela je v hrvaškem prvenstvu vodil zagrebško Lokomotivo.

Leta 2013 mu z Mariborom ni bilo usojeno osvojiti kaj več kot superpokal, na letošnjem Euru pa so mnogi po prvem mestu v skupini D napovedali, da Hrvaška spada med največje kandidate za osvojitev evropske krone. Pred nekdanjim trenerjem vijolic je zato zahtevna naloga, saj bo moral krotiti evforijo, ki se je v preteklosti na tem delu Evrope že večkrat izkazala za usodno …