Ponedeljek, 8. 9. 2025, 16.30
3 ure, 50 minut
Švicarji trdijo: To je v resnici Trumpov cilj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,03
Trumpovo govorjenje, kako skuša z visokimi carinami v ZDA vrniti industrijska delovna mesta, je zgolj slepilo za ameriške volivce, je prepričan švicarski ekonomist Rolf Weder.
Pozabite na obljube o vrnitvi delovnih mest v ZDA in ponovno ameriško industrializacijo s pomočjo carin. Vse to je zgolj slepilni manever. Donald Trump želi s svojimi carinami doseči nekaj povsem drugega – želi zgolj večje državne prihodke oziroma polniti ameriški državni proračun. Vsaj tako trdi švicarski profesor Rolf Weder z Univerze v Baslu.
Predsednik ZDA Donald Trump je Švici 1. avgusta letos naložil kar 39-odstotne carine, kar je največ v Evropi. Po tem carinskem šoku (za zdaj 39-carinska stopnja še ostaja, čeprav naj bi zdaj potekali nadaljnji ameriško-švicarski pogovori) se Švicarji še kar sprašujejo, zakaj tako visoke carine in ali so morda naredili napako v pogajanjih s Trumpom.
So Švicarji naredili napako v pogajanjih?
Zadnje dneve se veliko govori o tem, ali je švicarska predsednica in obenem finančna ministrica Karin Keller-Sutter s svojim pristopom med telefonskim pogovorom morda tako razjezila Trumpa, da je ta Švicarjem naložil visoke carine.
Profesor ekonomije z Univerze v Baslu Rolf Weder je v pogovoru za švicarski medij Aargeuer Zeitung dejal, da se Trump verjetno ni hotel spuščati v razpravo s švicarsko predsednico, čeprav je ta morda predstavila nekaj zelo tehtnih argumentov. Verjetno se tudi ni hotel pogovarjati o tem, da imajo ZDA za razliko od primanjkljaja v trgovini z industrijskim blagom pri trgovini s storitvami s Švico presežek, ki na letni ravni znaša 17,1 milijarde evrov.
Kaj je pravi Trumpov cilj?
Če Trump resnično verjame, da lahko z visokimi carinami zmanjša blagovni trgovinski primanjkljaj, potem Švicarjev visoke carine ne bi smele presenetiti, pravi Weder.
Potem ko se je telefonski pogovor med švicarsko zvezno predsednico in finančno ministrico Karin Keller-Sutter in Trumpom končal slabo za Švico, se zdaj z Washingtonom o carinah pogaja Guy Parmelin, ki je švicarski podpredsednik in obenem gospodarski minister. Parmelin je za zdaj optimističen glede zadnjih pogovorov.
A obenem se sprašuje, zakaj Trump postavlja carinski zid – tako pri Švici kot pri drugih državah – na vse industrijsko blago in se ne osredotoča na problematična področja, ki jih obravnava.
Trumpova neiskrenost?
Trump po Wederjevem mnenju popolnoma pretirava in zato ni iskren, ko pravi, da to počne, ker ga skrbi za delovna mesta na ameriškem Srednjem Zahodu (mišljene so predvem države t. i. zarjavelega pasu, kjer so v preteklih desetletjih propadle številne industrijske panoge, op. p.).
Weder ne verjame, da je Trump uvedel visoke carine na švicarsko blago, ker si želi, da bi se švicarske ure, čokolada in stroji v prihodnosti proizvajali v ZDA. "Čokolada ni strateška panoga, pa tudi švicarska čokolada prihaja iz Švice, tako kot švicarske ure."
Weder: Trump skuša zgolj povečati državne prihodke
Weder verjame, da Trumpa skrbi izključno povečanje državnih prihodkov. Vsi drugi argumenti, ki jih navaja Trump, so po Švicarjevem mnenju prazen izgovor, ker jim, da bi bili verodostojni, manjkata doslednost in ekonomska logika.
Weder ne verjame, da je Trump uvedel visoke carine na švicarsko blago zato, ker si želi, da bi se švicarske ure, čokolada in stroji v prihodnosti proizvajali v ZDA.
Glede teze, ki se pojavlja v Švici, da Trump tako zelo napada Švico, ker je majhna in bogata, švicarski ekonomist pravi: "To bi lahko bilo res. Trump na primer vidi, da lahko naša zdravila v Evropi prodajamo ceneje kot v ZDA. Torej morda Trump meni, da je še vedno prostor za izboljšave. Zdi se, da verjame, da je farmacevtska industrija pripravljena in sposobna sama kriti dodatne stroške morebitnih carin, namesto da bi jih prenesla na ameriške paciente. Morda razmišlja podobno o drugih izdelkih, na primer: bogata Švica bo sama plačala velik del carin in tako napolnila mojo blagajno."
Bo Trumpov švicarski načrt spodletel?
Toda Weder dvomi, da bo ta morebitni Trumpov načrt deloval, in sicer zato, ker švicarska industrija v ZDA prodaja izdelke, ki so pogosto precej edinstveni. V tem primeru ameriški potrošniki ne bodo imeli veliko izbire in bodo kupovali švicarske izdelke, čeprav bodo ti dražji. Švicarski proizvajalci bodo stroške višjih carin preprosto vračunali v ceno.
Na ta način bodo ameriški kupci financirali državni proračun s kupovanjem visoko ocarinjenih švicarskih izdelkov in ne na primer z višjimi davki na dohodek. "In Trump potrebuje denar, ker se državni primanjkljaj povečuje," poudarja Weder.
Bodo morala švicarska podjetja sama rešiti težave?
Weder ne pričakuje veliko od pogovorov, ki trenutno potekajo med Bernom in Washingtonom. Upa tudi, da Švica z ZDA ne bo sklenila sporazuma, ki bo Švico stal več kot posledice 39-odstotnih carin.
Weder je prepričan, da bodo morala švicarska podjetja – tudi majhna in srednje velika – del svoje proizvodne verige prenesti v tujino, doma pa obdržati zlasti oddelke za raziskave in razvoj, ki so finančno najvrednejši del te verige.
Po ekonomistovem mnenju bodo morala švicarska podjetja sama rešiti težave, ki jih prinašajo višje ameriške carine. Na primer s prenosom dela proizvodne verige izdelkov v druge države. Pri tem morajo raziskave in razvoj ostati v Švici, ker je to najpomembnejši del vrednostne verige in Švici zagotavlja blaginjo.
Prenos proizvodnje v tujino na podlagi licenc
Prav tako bi v Švici morali povečati prizadevanja za prenos proizvodnje blaga, ki temelji na švicarskih patentih, v tuje države prek licenčnih sporazumov.
"V tem ima Švica velik potencial. Naša država registrira največje število patentov v številnih industrijskih sektorjih. Industrija je torej že zelo inovativna. Po opisanem pristopu bi se njeni prihodki preprosto še bolj osredotočili na prodane razvojne storitve in manj na proizvodne storitve," poudarja Weder.
Posnemanje Američanov?
Podobno že dolgo počnejo Američani. Kot pravi Weder, največji primanjkljaj Švice v bilanci storitev z ZDA (ta primanjkljaj znaša 17,1 milijarde evrov na leto) izvira iz znanja podjetij, na primer v Silicijevi dolini, za uporabo katerih švicarska industrija plačuje licenčne pravice in druga nadomestila.
