Sobota, 4. 3. 2023, 22.30
1 leto, 9 mesecev
Volitve v sosednji državi, ki jih je najbolj razburkala "slovenizacija"
Na avstrijskem Koroškem bodo to nedeljo volitve novega deželnega zbora. Po anketah se zmaga nasmiha socialdemokratom (SPÖ), daleč za njimi so na drugem mestu svobodnjaki (FPÖ), ki so v kampanji skušali nabirati volilne glasove tudi z bojem proti "slovenizaciji". Na preboj v deželni parlament v Celovec upa tudi koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je vodilna kandidatka koroških Zelenih.
Po javnomnenjski anketi, ki jo je izvedel inštitut Market-Lazarsfeld in je bila objavljena 25. februarja, bodo na deželnih volitvah na avstrijskem Koroškem prepričljivo slavili avstrijski socialdemokrati (SPÖ) na čelu z dozdajšnjim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem, ki je na čelu avstrijske Koroške od leta 2013.
Velik zaostanek svobodnjakov za socialdemokrati
Zgoraj omenjena anketa SPÖ napoveduje 42 odstotkov glasov, kar je nekaj manj, kot so dobili na zadnjih deželnih volitvah leta 2018 (47,94 odstotka). Na drugem mestu, in to s precejšnjim zaostankom, so FPÖ, ki jim anketa napoveduje 26 odstotkov (leta 2018 so prejeli 22,96 odstotka). Na tretjem mestu po anketi je populistična stranka Ekipa Koroška (v izvirniku: Team Kärnten – TK); dobili naj bi 12 odstotkov glasov. To je precej več kot leta 2018, ko jim je uspelo prepričati 5,67 odstotka volivcev, ki so se udeležili koroških deželnih volitev.
Šele na četrtem mestu po anketi so avstrijski konservativci iz ljudske stranke (ÖVP), ki so na nacionalni ravni najmočnejša stranka. Anketa jim letos napoveduje deset odstotkov glasov, leta 2018 pa so dobili 15,45 odstotka.
Slovenka na čelu koroških Zelenih
Nekaj možnosti za preboj v deželni zbor v Celovcu imajo tudi Zeleni in liberalna stranka Neos. Obema anketa napoveduje štiri odstotke glasov. Na zadnjih volitvah leta 2018 ne Zelenim ne liberalcem ni uspel preboj v deželni zbor. Vodilna kandidatka koroških Zelenih je koroška Slovenka Olga Voglauer.
Slovenska manjšina
Na avstrijskem Koroškem poleg nemško govoreče skupnosti živi tudi slovenska manjšina. V 19. stoletju so koroški Slovenci predstavljali tretjino prebivalcev takratne avstrijske dežele Koroške. Na jugovzhodu dežele so predstavljali veliko večino. Leta 1818 je v takratnih mejah avstrijske dežele Koroške živelo 118 tisoč Slovencev.
Koroška Slovenka Olga Voglauer je voditeljica Zelenih na Koroškem in glavna kandidatka Zelenih na koroških deželnih volitvah. Če bo Zelenim uspelo preskočiti petodstotni volilni prag (ankete jim merijo okoli štiriodstotni prag), bo Voglauerjeva zagotovo dobila sedež v koroškem deželnem zboru. Voglauerjeva je od leta 2019 tudi poslanka v avstrijskem parlamentu.
V poznejših desetletij, še zlasti proti koncu 19. stoletja, pa je zaradi ponemčevanja njihovo število strmo padalo. Po popisu leta 1880, kjer so upoštevali t. i. sporazumevalni jezik, so našteli nekaj več kot 80 tisoč Slovencev, leta 1910 le še nekaj več kot 60 tisoč in leta 1923 le še nekaj več kot 23 tisoč Slovencev.
Nabiranje glasov s strašenjem pred Slovenci
Po popisu leta 2001 je slovenščino kot sporazumevalni jezik navedlo približno 13 tisoč prebivalcev avstrijske Koroške. Slovenska narodna zavest in jezik sta še najbolj trdna južno od reke Drave. Kljub majhnemu številu koroških Slovencev (ti zdaj predstavljajo le okoli 2,3 odstotka prebivalcev vse avstrijske Koroške) pa so si stranke na desni strani avstrijske politike glasove pogosto nabirale z bojem proti t. i. slovenizaciji avstrijske Koroške.
To velja zlasti za zdaj že pokojnega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, ki je bil tudi dolgoletni vodja avstrijskih svobodnjakov. To protislovensko retoriko so v FPÖ spet obudili pred letošnjimi deželnimi volitvami.
Mladi svobodnjaki dvignejo prah
Podmladek FPÖ je tako volivce na avstrijskem Koroškem v svoji objavi na družbenem omrežju Instagram pozval, naj z glasovanjem z oblasti umaknejo socialdemokrate in s tem ustavijo "slovenizacijo" dežele. Objava, ki so jo mladi koroški svobodnjaki pozneje sicer umaknili, je dvignila veliko prahu na obeh straneh Karavank.
Vodja koroških svobodnjakov Erwin Angerer je glavni izzivalec socialdemokrata Kaiserja. Volilne glasove na Koroškem svobodnjaki nabirajo tudi s strašenjem s t. i. slovenizacijo.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so zaradi objave avstrijskemu ministrstvu za evropske in mednarodne zadeve posredovali noto ter opravili pogovor z avstrijsko veleposlanico Elisabeth Ellison-Kramer, ki se je v imenu Avstrije odločno distancirala od omenjene objave.
Boj proti "slovenizaciji" kot del političnega programa
Avstrijski časnik Kleine Zeitung je pozneje objavil, da je pojem slovenizacija na svojem letaku uporabljala tudi FPÖ in ne zgolj njen podmladek. Na letaku, ki so ga kmalu umaknili, je bilo zapisano nasprotovanje "nadaljnji slovenizaciji naše dežele".
Vodja svobodnjakov v koroškem deželnem zboru Toni Schweiger je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal, da gre pri tem za vprašanje okrožnih sodišč. Koroški svobodnjaki imajo v poglavju svojega programa, ki ima naslov Koroška naj ostane Koroška, tudi nasprotovanje slovenizaciji koroškega sodstva: da bi z zaprtjem majhnih dvojezičnih sodišč v Pliberku, Borovljah in Železni Kapli okrožna sodišča v Velikovcu, Celovcu in Beljaku postala dvojezična.
6