Četrtek, 23. 2. 2023, 19.34
1 leto, 8 mesecev
Naši sosedi, ki jih je Rusija spravila v veliko zagato
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,74
21
Avstrija je v preteklih desetletjih tudi s pomočjo svoje nevtralne politike v svetu zgradila podobo majhne in lepe države, ki je most med Zahodom in Vzhodom.
Švedsko in Finsko, dve državi, ki sta bili v obdobju hladne vojne med Zahodom in Sovjetsko zvezo nevtralni, je ruski napad na Ukrajino zgrozil in ju obenem navdušil za vstop v Nato. Tako med članicami EU pri dosledni vojaški nevtralnosti v obdobju vojne v Ukrajini vztraja samo še Avstrija.
Na Dunaju poteka parlamentarno zasedanje Organizacije za sodelovanje in varnost v Evropi (Ovse). Ker na njem sodelujejo tudi ruski predstavniki, je to že pred tedni dvignilo veliko prahu. Čeprav je Avstrija članica EU, je Dunaj izdal 18 vizumov ruski delegaciji, in to kljub temu, da je vsa delegacija, ki jo vodi podpredsednik ruske dume Peter Tolstoj, pod sankcijami EU.
Avstrijsko tesno sodelovanje z Rusijo pred vojno v Ukrajini
Dunaj je svojo potezo opravičeval s tem, da je Avstrija v skladu z mednarodnim pravom dolžna omogočiti vstop delegatom vseh sodelujočih držav Ovseja, torej, da nima diskrecijske pravice do zavrnitve ruskih diplomatov. Prah, ki se je dvigoval ob prihodu ruske delegacije v avstrijsko glavno mesto, pa je samo del razprav, ki se vrtijo okoli Avstrije ter njenega odnosa do Putinove Rusije in vojne v Ukrajini.
Vemo, da so pred ruskim napadom na Ukrajino številni avstrijski visoki politiki po koncu svojih političnih karier svoje nove izzive našli v ruskih podjetjih: od nekdanje svobodnjaške zunanje ministrice Karin Kneissl do nekdanjih kanclerjev iz obeh taborov – Alfreda Gusenbauerja, Wolfganga Schüssla in Christiana Kerna. Odstop od tega trenda je bil Sebastian Kurz, ki je po slovesu od politike začel sodelovati z ameriško-nemškim podjetnikom iz Silicijeve doline Petrom Thielom.
Kancler v Moskvo, predsednik države v Kijev
Dejstvo je tudi, da je bil zdajšnji avstrijski kancler Karl Nehammer, ki prihaja iz vrst Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), edini voditelj katere od članic EU, ki je po ruskem napadu na Ukrajino odšel v Moskvo in se tam 11. aprila lani srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nehammer je po srečanju povedal, da so bili pogovori trdi in da je Putin soočil z grozodejstvi, ki so jih odkrili v ukrajinskem mestu Buča po odhodu ruske vojske.
Avstrijski kancler Karl Nehammer je do zdaj edini voditelj katere od članic EU, ki je po ruskem napadu na Ukrajino obiskal Rusijo in se tam srečal z Vladimirjem Putinom. Putina naj bi poskušal prepričati o miru, a je odšel iz Rusije praznih rok.
Je pa avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen 1. februarja letos obiskal Kijev in se tam srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi izkazal avstrijsko podporo in solidarnost napadeni Ukrajini. Na skupni novinarski konferenci je Van der Bellen dejal, da je Avstrija vojaško, ne pa vrednostno nevtralna.
Avstrija zavrnila sodelovanje pri razminiranju
Zelenski se je, kot piše na spletni strani urada avstrijskega predsednika, Avstriji zahvalil za humanitarno pomoč. A je dodal, da bi njegova država potrebovala tudi druge izdelke, na primer za obrambo pred napadi ruskih dronov.
Avstrija bi lahko po njegovem mnenju pomagala tudi pri odstranjevanju min, ki jih je postavila ruska vojska in zaradi katerih umirajo ljudje. To bi bilo po njegovem mnenju združljivo z avstrijsko vojaško nevtralnostjo. A je Van der Bellen to prošnjo zavrnil z besedami, da se mu sodelovanje avstrijske vojske pri razminiranju na vojnem območju ne zdi združljivo z nevtralnostjo.
Podpora Ukrajini je med Avstrijci pod evropskim povprečjem
Avstrija seveda sodeluje pri izvajanju svežnjev protiruskih gospodarskih sankcij, ki jih je sprejela EU, a po drugi strani je, kot je pokazala javnomnenjska anketa inštituta Kantar (izvedli so jo med 12. oktobrom in 7. novembrom lani v vseh članicah EU), podpora Ukrajini med Avstrijci pod povprečjem EU. Po omenjeni anketi Ukrajino v povprečju podpira 74 odstotkov prebivalcev EU, podpora med Avstrijci pa je pri 60 odstotkih.
V obdobju hladne vojne med Zahodom in Sovjetsko zvezo sta bili Finska in Avstrija nevtralni. Ruski napad na Ukrajino je Fince prestrašil in okrepil željo po včlanitvi v Nato. Finci zdaj skupaj s svojimi sosedi Švedi trkajo na vrata Nata (kdaj se jim bodo popolnoma odprla, je odvisno od Turčije), medtem ko Avstrijci takih želja nimajo. Verjetno na to vpliva tudi zemljepisna lega omenjenih držav. Finska neposredno meji na Rusijo, tudi Švedska je blizu Rusije (na drugi strani Baltskega morja na primer leži do zob oborožena ruska enklava Kaliningrad), medtem ko je Avstrija (tako kot Slovenija) precej bolj oddaljena od Rusije in se zato ne počuti tako ogroženo. Na fotografiji: finska premierka Sanna Marin na obisku pri avstrijskem kanclerju Karlu Nehammerju februarja letos.
To je precej manj kot med prebivalci Švedske (97 odstotkov), Finske (95 odstotkov), Nizozemske (93 odstotkov), Portugalske (92 odstotkov) in Danske (92 odstotkov). Za Avstrijci pa so bili v anketi Grki (46 odstotkov), Slovaki (47 odstotkov) in Ciprčani (48 odstotkov).
Zgodovinsko ozadje nizke podpore
Podobno je pri podpori sankcij proti Rusiji. Po anketi sankcije v povprečju podpira 73 odstotkov prebivalcev EU. V Avstriji je podpora pod povprečjem EU – pri 57 odstotkih.
Avstrijski ekonomist in politolog Ralph Schoellhammer je za britanski spletni medij Unherd pojasnil, da ima ta nizka podpora Ukrajini (v primerjavi s povprečjem EU) svoje zgodovinsko ozadje. Po drugi svetovni vojni, ko je bila Avstrija tako kot Nemčija razdeljena na štiri zasedbena območja (ameriško, sovjetsko, britansko in francosko), se je Avstrija trajni razdelitvi in zasedbi izognila tako, da je postala nevtralna država.
Samoidentiteta graditeljev mostu med Zahodom in Vzhodom
Ideološko je bila potem neodvisna in obnovljena Avstrija del Zahoda, a je bila tradicionalno povezana tudi z vzhodno Evropo zaradi svoje dolge skupne zgodovine s srednje- in vzhodnoevropskimi narodi, ki so bili nekoč del Avstro-Ogrske, poudarja Schoellhammer.
Dunaj je tudi zaradi avstrijske politike nevtralnosti za svoj sedež izbralo veliko mednarodnih organizacij, med njimi tudi Opec, ki združuje izvoznice nafte.
"Majhni, a lepi Avstriji je uspelo privabiti Združene narode v svojo prestolnico (mišljene so nekatere ustanove Združenih narodov, op. p.), hkrati pa je bila središče vseh vrst vohunskih dejavnosti, vloga, ki je bila pogosto sprejeta kot del avstrijske identitete samooklicanih 'graditeljev mostov'. To samodojemanje se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pod socialdemokratskim kanclerjem Brunom Kreiskyjem," še piše avstrijski ekonomist in politolog.
Kako dolgo bo lahko Avstrija vztrajala pri nevtralnosti?
Avstrijsko prebivalstvo zato vidi svojo nevtralnost kot del svoje identitete in želi ostati čim bolj ločeno od svetovne politike, še poudarja Schoellhammer, a dodaja, da bo Avstrija ta svoj položaj zaradi vojne v Ukrajini vse težje ohranjala.
21