Ponedeljek, 20. 2. 2023, 21.58
1 leto, 2 meseca
Bliža se obletnica ruskega napada na Ukrajino
Spodletela bliskovita vojna, ki se je spremenila v krvavo, dolgotrajno vojno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,71
81
Lani spomladi, po koncu obleganja Kijeva, so nekateri pričakovali, da bo v stepskem območju na jugovzhodu Ukrajine (na primer v Donbasu), kjer ni tako blatnih, za tanke neugodnih tal kot na severovzhodu Ukrajine, prišlo do velikih tankovskih bitk v slogu druge svetovne vojne. Toda v resnici je prišlo do vojne v slogu prve svetovne vojne: bolj kot ne ustaljene frontne črte in t. i. jekleni viharji (topniško in raketno obstreljevanja). Rusi počasi prodirajo v Donbasu, ker imajo še vedno večjo topniško ognjeno moč od Ukrajincev. Odločilno bo tudi, kdo bo imel več streliva (zlasti topniških granat). Ukrajinci imajo tukaj že težave.
Ruski predsednik Vladimir Putin je verjetno načrtoval, da bo z bliskovito vojno Ukrajino spravil na kolena v zelo kratkem času, morda celo v nekaj dneh. Njegov načrt je spodletel, vojna med Rusijo in Ukrajino pa se je razvila v dolgotrajno, krvavo vojno. Ta je obenem tudi največji vojaški spopad na stari celini po koncu druge svetovne vojne.
Kratek povzetek vojne v Ukrajini po enem letu
Ruski napad na Ukrajino, ki traja že eno leto, je imel več faz. Najprej je poskušala Rusija v slogu bliskovite vojne v kratkem času Ukrajino spraviti na kolena. Ta načrt se je Rusom izjalovil, prav tako je spodletel njihov naskok na ukrajinska velemesta Kijev, Harkov in Odeso, po nekaj mesecih so se morali umakniti tudi iz Hersona. Ruski vojaški ponos sta načela tudi potop raketne križarke Moskve in napad na Krimski most. Je pa Rusom uspelo zasesti strateško in simbolno pomembno mesto Mariupol in največjo jedrsko elektrarno v Evropi v Zaporožju. Pod svoj nadzor so spravili tudi skoraj vso regijo Lugansk, še vedno pa potekajo srditi boji za Bahmut v regiji Doneck. Več kot očitno je, da je Rusija po spodleteli bliskoviti vojni začela postopno in dolgotrajno vojno izčrpavanje Ukrajine, pri katerem stavi zlasti na svojo premoč v težkem topništvu ter na uporabo raket in strateškega letalstva, množično pa je začela uporabljati tudi iranske drone. Lani jeseni, po ukrajinski osvoboditvi regije Harkov, je Rusija tudi izvedla delno mobilizacijo ter začela sistematično in obširno uničevati ukrajinsko infrastrukturo, zlasti električno omrežje, in se po napovedih začela pripravljati na novo ofenzivo proti Ukrajini.
Kopičenje ruske vojske na meji z Ukrajino
Kremelj je rusko vojsko na Krimu in ob meji z Ukrajino začel kopičiti že marca in aprila 2021. Julija istega leta je ruski predsednik Vladimir Putin objavil besedilo O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev, ki ga imamo lahko za nekakšno ideološko-programsko napoved ruskega obračuna z neodvisno Ukrajino.
ZDA javno opozarjajo Putina
To kopičenje ruske vojske se je nadaljevalo tudi jeseni leta 2021. Tako so ZDA 10. novembra 2021 objavile sporočilo o nenavadnem gibanju ruskih enot na meji z Ukrajino. Do konca novembra je Rusija po podatkih Ukrajine na njeni meji že zbrala 92 tisoč vojakov. 7. decembra 2021 je ameriški predsednik Joe Biden Rusiji zagrozil z gospodarskimi sankcijami in drugimi ukrepi, če bo napadla Ukrajino.
Ruski vojaški oklepniki in druga vozila, ki so 24. februarja lani vdrla na ukrajinsko ozemlje, so bili označeni z različnimi črkami, kot so O, A, X, V ali Z. Črka Z je hitro postala ruski simbol vojne proti Ukrajini, čeprav črke Z v ruski cirilični abecedi ne poznajo (tam glas z predstavlja črka, ki ima obliko, podobno številki 3). Sledila so tudi ugibanja, kaj pomeni črka Z. Menda naj bi pomenila zahod (po rusko zapad) in označevala del ruske vojske, ki je bila pred napadom nastanjena na zahodu Rusije. Ruska propaganda je pozneje trdila, da Z pomeni začetek slogana Za zmago (po rusko Za pobedu). Nekateri so ugibali, ali črka Z pomeni Zelenski, za tiste, ki so grajali ruski napad, pa je bil Z simbol za Zlo. Na fotografiji je ruski tank s črko Z.
17. januarja lani so v Belorusijo na skupne belorusko-ruske vojaške vaje, ki so se začele 10. februarja, prišle ruske enote. 24. januarja je Nato dvignil stopnjo pripravljenosti svojih enot. Februarja so se okrepili spopadi med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko v Donbasu.
Putin v televizijskem nagovoru napove "dekomunizacijo" Ukrajine
21. februarja je Putin v televizijskem nagovoru, v katerem je za avtorja sodobne Ukrajine označil vodjo komunistov Lenina, ironično napovedal "dekomunizacijo" Ukrajine. Napovedal je tudi priznanje leta 2014 samooklicanih Doneške in Luganske ljudsko republike, ki ležita na območju, ki je po mednarodnem pravu del Ukrajine. Obenem je zaukazal vstop ruske vojske v obe samooklicani republiki.
24. februar 2022: Rusija napade Ukrajino
Ruski napad na Ukrajino, ki ga je Putin v televizijskem nagovoru opisal kot posebno vojaško operacijo, se je začel 24. februarja. Kot cilja napada je Putin navedel denacifikacijo in demilitarizacijo Ukrajine. Po propagandi Kremlja naj bi namreč Ukrajini vladali nacisti oziroma rusofobni ukrajinski nacionalisti – banderovci (Stepan Bandera je bil vodja ukrajinskih nacionalistov med drugo svetovno vojno in je nekaj časa sodeloval z nacistično Nemčijo, op. p.). Težava pri tej propagandi je, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski judovskega rodu, njegov materni jezik pa ruščina.
Po uradnih podatkih je imela Ukrajina pred vojno 3.309 oklepnih vozil, od tega 2.596 tankov, Rusija pa 15.875 oklepnih vozil, od tega 12.420 tankov. Premoč Rusije je bila na papirju očitna. Glavni del ruskih tankovskih sil so predstavljali posodobljeni tanki T-72, proti Ukrajini so rohneli tudi T-90. Toda ukrajinske sile so s pomočjo zahodnega lahkega protioklepnega orožja, kot so ameriški javelini in britanski NLAW, uspešno uničevale ruske tanke (na fotografiji je uničeni ruski tank). Po podatkih londonskega Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) je Rusija v devetih mesecih vojne v Ukrajini izgubila skoraj polovico tankov, ki jih je imela pred napadom. Dogajanje v Ukrajini v prvih dneh vojne, ko so Ukrajinci z lahkimi raketometi uničevali ruske tanke, je zlasti nekatere v Sloveniji spomnilo na desetdnevno osamosvojitveno vojno leta 1991, ko sta teritorialna obramba in policija uničevali oklepnike Jugoslovanske ljudske armade (JLA).
Vojna se je začela z letalskimi in raketnimi napadi ter premiki ruskih oklepnih in motoriziranih enot na ukrajinsko ozemlje. Prvotni ruski načrt je najverjetneje predvideval, da bodo z napadom na Kijev hitro zlomili osrednjo ukrajinsko oblast, nato se bo ukrajinska vojska sesula kot hišica iz kart. Glavni del tega načrta je bil ruski desant na letališče Hostomel v bližini Kijeva na prvi dan vojne, 24. februarja.
Zelenski kljubovalno ostane v Kijevu, ruski desant je zatrt v kali
Ko so Ukrajinci ta napad že v enem dnevu v kali zatrli, obenem pa se Zelenski in ukrajinska vlada nista umaknila iz Kijeva na zahod države ali v tujino, ampak kljubovalno ostala v ukrajinski prestolnici, so Rusi poskušali do ukrajinskega glavnega mesta prodreti s severa iz smeri Belorusije in s severovzhoda iz smeri Rusije z oklepnimi in motoriziranimi enotami.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil pred vstopom v politiko komik in igralec, zato je bilo za številne po svetu veliko presenečenje, da se je po ruskem napadu odločno postavil po robu Rusiji in ni pobegnil v tujino ali na zahod Ukrajine v Lvov, temveč je kljubovalno ostal v Kijevu. Zelenski, ta naj bi bil tarča ruskih poskusov likvidacije, je kmalu po začetku ruskega napada Američanom, ki so mu ponudili prevoz iz Kijeva, odgovoril: "Potrebujem strelivo, ne pa prevoza." Zelenski, ki je dober govorec in zna spretno uporabljati družbena omrežja, je hitro postal mednarodna politična zvezda in po videopovezavi med drugim nagovarjal številne parlamente po svetu, da je na Zahodu pridobival podporo za boj Ukrajine proti ruskim napadalcem. Dejstvo, da je Zelenski judovskega rodu, je tudi precej pokvarilo rusko propagando, da želijo z napadom denacificirati svojo zahodno sosedo.
Neuspešni ruski poskus obkolitve Kijeva
A te dolge ruske vojaške kolone (pomikale so se le po asfaltiranih cestah, verjetno zaradi blatnega območja v tem delu Ukrajine, ki je delal preglavice že nemški vojski v času napada na Sovjetsko zvezo) so bile tarča ukrajinskih enot, oboroženih z lahkim protioklepnim orožjem (dali so jim ga Američani in Britanci). Tudi zato niso nikoli prišle v neposredno bližino Kijeva. V prvih dneh vojne so Ukrajinci uničevali ruske tanke in druga vozila tudi z droni oziroma letalniki bajraktar, ki so turške izdelave.
Ameriški javelini so za ruske oklepne sile strah vzbujajoče protioklepno orožje. V času vojne v Ukrajini je postala zelo priljubljena podoba, ki je dobila ime sveta Javelina (Saint Javelin v angleščini): Devica Marija, ki nosi v rokah raketomet javelin. Na fotografiji iz lanskega poletja vidimo podobo svete Javeline na zidu neke kijevske stolpnice. Avtor svete Javeline, ki je narisana v slogu pravoslavnih ikon, je kanadsko-ukrajinski novinar Christian Borys.
Neuspeh v bitki za Kijev je pokazal, da Rusiji ne bo uspelo v kratkem času zlomiti Ukrajine. Številni vojaški analitiki so razlog za ruski neuspeh iskali tudi v premajhnem številu ruskih vojakov, ki so napadli Ukrajino. Po zahodnih podatkih je Moskva pred napadom na Krimu in v bližini Ukrajine zbrala od 150 do 190 tisoč vojakov, po nekaterih ocenah pa bi morala Rusija 41-milijonsko Ukrajino, ki je po površini največja evropska država, napasti z vsaj 700 tisoč vojaki, če bi jo hotela v celoti zasesti.
Če odštejemo Rusijo oziroma Rusko federacijo, ki je zemljepisno tako evropska kot azijska država, je Ukrajina največja evropska država, saj ima nekaj več 603 tisoč kvadratnih metrov ozemlja (v to sta vključena tudi Krim in Donbas). Pred 24. februarjem lani je Rusija nadzorovala 17 tisoč kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Največji del Ukrajine je Rusija zasedala marca lani (zemljevid v tvitu). Po okoli šestih mesecih vojne je Rusija zasedala okoli 47 tisoč kvadratnih kilometrov oziroma okoli 20 odstotkov Ukrajine:
New #Russian control of terrain #map for #Ukraine from @TheStudyofWar and @criticalthreats pic.twitter.com/Dz7ZXRhpHI
— ISW (@TheStudyofWar) March 3, 2022
Umik ruske vojske s severa Ukrajine
V začetku aprila je ruska vojska opustila načrt o obkrožitvi Kijeva in se umaknila s severovzhoda Ukrajine. Ukrajinske oblasti so v mestih, ki so jih zapustile ruske enote, nato našle na stotine trupel ukrajinskih civilistov (najbolj znano odkritje ubitih civilistov je bilo v Buči). Umikajoča se ruska vojska je tudi izropala ta del Ukrajine. Zelo zaželen plen ruskih vojakov so bili pralni stroji.
V začetku vojne v Ukrajini so ukrajinske sile veliko in uspešno uporabljale turške letalnike bajraktar. Ukrajinci so bajraktarjem posvetili tudi pesmi.
Če je Rusom spodletelo na severu Ukrajine pri Kijevu, pa so bili v prvih dneh vojne uspešnejši na vzhodu in zlasti na jugu Ukrajine. Na jugu je namreč ruski vojski uspel bliskovit prodor s Krima, ki je bil pod ruskim nadzorom od leta 2014. Hitro je prodrla do Dnepra in ga prestopila. Rusi so zasedli Herson, ki je tudi glavno mesto istoimenske ukrajinske regije.
Bitka za Mikolajev: ruski prodor do Odese je ustavljen
Ni pa jim uspel prodor iz Hersona do strateško pomembnega pristanišča Odesa, s katerim bi Ukrajino odrezali od Črnega morja in vzpostavili kopensko povezavo s samooklicano prorusko Pridnestrsko republiko, ki leži na mednarodnopravnem ozemlju Moldavije. V bitki za mesto Mikolajev, ki je trajala od 26. februarja do 8. aprila, so bili Ukrajinci uspešnejši in preprečili rusko prodiranje proti Odesi. Južna fronta, če jo tako imenujemo, se je za nekaj časa bolj ali manj ustalila.
14. aprila lani se je na dno Črnega morja potopila poveljniška ladja ruske črnomorske flote, raketna križarka Moskva. Potop Moskve je bila za Ukrajince, ti trdijo, da so ladjo zadeli z dvema protiladijskima raketama, velika simbolna zmaga. Uradna ruska razlaga je bila, da je ladjo poškodovala eksplozija streliva. Po ruskih podatkih so veliko večino od 396 članov posadke uspešno rešili. Križarka Moskva je največja ruska vojaška ladja, ki se je potopila po drugi svetovni vojni in prva potopljena ruska poveljniška ladja po Knezu Suvorovu, to so potopili Japonci leta 1905 v času rusko-japonske vojne.
Ruski uspeh na jugu Ukrajine je tudi zasedba največje evropske jedrske elektrarne v Zaporožju, ki stoji v istoimenski ukrajinski regiji. Prav tako so ruske enote hitro prodirale proti Mariupolu, ukrajinskemu pristaniško-industrijskemu mestu ob Azovskem morju. To mesto je za Ruse strateško in tudi simbolno pomembno. Mesto, ki je leta 2014 za nekaj časa padlo v roke proruskim separatistom iz Donecka, je med drugim branil bataljon oziroma polk Azov.
Polk Azov v Mariupolu
Ta vojaška enota, ki je bila ustanovljen leta 2014 kot prostovoljna jurišna brigada za boj s proruskimi separatisti, je bila že leta tarča ne samo ruskih očitkov, da jo sestavljajo pripadniki, ki se navdušujejo nad neonacistično ideologijo. Ukrajinci so na očitke odgovarjali, da je to morda veljalo na začetku delovanja polka, da pa je bil pozneje vključen v redne ukrajinske vojaške strukture. Polk Azov je bil tudi pomemben del ruske propagande o posebni vojaški operaciji kot denacifikaciji Ukrajine.
Če so prvi dnevi rusko-ukrajinske vojne spominjali na desetdnevno vojno v Sloveniji leta 1991 (ruski tankovski napadi na vrat na nos, ki jih s protioklepnim orožjem uničujejo ukrajinske sile), pa je vojna kmalu postala bolj podobna uničevalnim vojnam po razpadu Jugoslavije na Hrvaškem ali v BiH: do tal uničena mesta in vasi (kot na primer Vukovar). Tako je bil Mariupol ob Azovskem morju (na fotografiji) v času ruskega obleganja skoraj popolnoma uničen zaradi ruskega topniškega in raketnega obstreljevanja. Podobna se v tem trenutku dogaja z Bahmutom in sosednjimi naselji v regiji Doneck.
Ruske enote, ki so neposredno obleganje mesta začele sredi marca, so odpor branilcev mesta strle z uporabo težkega orožja, s katerim so uničile velik del mesta. Znan je primer napada na porodnišnico in gledališče, v katerem je bilo zaklonišče za civiliste, med katerimi je bilo veliko otrok.
Ruska zmaga v bitki za Mariupol
Gledališče so Rusi napadli z letali 16. marca. Zadnji branilci mesta, med njimi pripadniki polka Azov, so se na koncu umaknili v veliko jeklarno Azovstal. Tu so se branili do 16. maja, ko so se vdali ruski vojski. Mariupol je tako v celoti padel v ruske roke. S tem je tudi Rusom uspelo popolnoma vzpostaviti kopensko povezavo med Krimom in samooklicano Doneško ljudsko republiko.
Pred vojno je imela ruska vojska po podatkih na voljo 1.391 bojnih letal in 948 helikopterjev. Precej več od Ukrajine (132 letal in 55 helikopterjev, od tega 34 bojnih helikopterjev). Kljub temu Rusiji na presenečenje številnih vojaških analitikov ni uspelo doseči prevlade nad ukrajinskim nebom. Na začetku vojne so nekateri ukrajinski zavezniki, na primer Poljska, od Nata zahtevali, da nad Ukrajino razglasi območje prepovedi letenja, a so to ZDA zavrnile, češ da bi pomenilo neposredno vpletanje v vojno in vodilo v neposredni spopad z Rusijo. Te zahteve so potem potihnile. Zahod za zdaj tudi ni uslišal ukrajinskih želja po dobavi sodobnih zahodnih letal, so pa ruska letala sposobna izstreljevati rakete na Ukrajino, ne da bi vstopila v ukrajinski zračni prostor. Rusija je v vojni v Ukrajini uporabila tudi svoje najbolj sodobno orožje – hipersonične rakete, tudi zaradi ustrahovanja Zahoda. Na fotografiji: ruski mig-31, oborožen s hipersonično raketo kinžal (sl. bodalo).
Ruski poraz v bitki za Harkov
Ruski cilj je bil tudi zasedba Harkova, drugega največjega mesta v Ukrajini, ki leži blizu rusko-ukrajinske meje. Prve ruske sile so v mesto vstopile že 27. in 28. februarja, a so jih Ukrajinci uničili. So pa ruske enote mesto skorajda obkolile in ga obstreljevale s topovi. 1. marca je bil uničen tudi slovenski konzulat v Harkovu. Ruski napadi na mesto so trajali do začetka maja, ko so Ukrajinci v protiofenzivi ruske enote odrinili proč od mesta. Bitka za Harkov je bila tako sredi maja končana z ruskim neuspehom.
Jekleni viharji v Donbasu: ruski valjar ped za pedjo osvaja ukrajinsko ozemlje
Spomladi, po umiku iz okolice Kijeva, so Rusi začeli pritiskati na vzhodni fronti v Donbasu (pred začetkom ruskega napada so Ukrajinci nadzorovali večino doneške in luganske regije, ki sta si ju v celoti lastili samooklicani Doneška in Luganska ljudska republika).
Veliko ogorčenja svetovne javnosti sproža predvsem rusko uničevanje civilnih objektov oziroma ukrajinskih mest. Pri tem gre predvsem za topniško obstreljevanje in izstreljevanje raket. Iz Ukrajine prihajajo tudi poročila o uporabi termobaričnega orožja. Gre za ruski večcevni mobilni raketomet TOS-1a (na fotografiji). Ta izstreljuje termobarične rakete, v katerih je mešanica goriva in kemikalij. Ko takšna raketa eksplodira, v okolici eksplozije posesa ves kisik in nato sproži udarni val, zaradi česar ljudem v bližini eksplozije raznese pljuča in druge notranje organe. Takšne rakete so smrtonosne tudi za ljudi, ki so v času eksplozije v kritju oziroma v zaprtem prostoru. Termobarično orožje (imenovane tudi vakuumske bombe) ima tudi zelo veliko rušilno moč. Zadnje čase tudi Ukrajinci od Zahoda zahtevajo pošiljke kasetnih in fosfornih bomb.
Uspešnejši so bili Rusi na območju Luganska, kjer so po zaslugi velike premoči v topništvu in večcevnih raketometih počasi prodirali (šlo je za nekakšno vojskovanje v slogu prve svetovne vojne, pri katerem je pomembno vlogo igrala ognjena moč topništva) in do začetka julija zasedli vso regijo Lugansk (pozneje so del ozemlja izgubili). Veliko manj so bile ruske enote spomladi in poleti uspešne v regiji Doneck (če odštejemo zmago v bitki za Mariupol).
Priprave na ukrajinsko protiofenzivo
Na drugi strani so se ukrajinske sile počasi začele pripravljati na protinapad. Spomladi in poleti so se opremile s sodobnim in natančnim zahodnim orožjem (zlasti s topništvom in večcevnimi raketometi). Po drugi strani je Rusija začela načrtno napadati infrastrukturo (mostove in železnice), da bi čim bolj otežila prevoz zahodnega orožja na fronto. Rusi so tudi napadali ukrajinska skladišča z gorivom in orožjem.
Po lestvici svetovne ognjene moči (Global Firepower) oziroma indeksu ognjene moči je imela 144-milijonska Rusija pred vojno drugo najmočnejšo vojsko na svetu. Pred njo so samo ZDA. 41-milijonska Ukrajina je bila pred vojno na tej lestvici na 22. mestu. Rusija je tudi gospodarsko močnejša od Ukrajine, ki je ena od najrevnejših evropskih držav. Brez zahodne, predvsem ameriške vojaške pomoči bi Rusija verjetno po nekaj mesecih vojne izčrpavanja pokorila Ukrajino. Zahodno, sodobno in natančno orožje, kot so ameriški večcevni raketometi Himars (na fotografiji), je Ukrajincem lani pozno poleti in zgodaj jeseni omogočilo uspešno osvobajanje zasedenega ozemlja v regijah Harkov in Herson.
Ruski polom v regiji Harkov
Kljub temu se je 29. avgusta začela ukrajinska ofenziva v regiji Herson. A če so vsi pričakovali, da bo ukrajinski glavni udarec na jugu, so ukrajinske enote 6. septembra začele ofenzivo tudi na vzhodu, v regiji Harkov. Ruska frontna črta se je nepričakovano sesedla in ukrajinsko napredovanje je bilo silovito. Do 17. oktobra so ukrajinske sile osvobodile okoli 12 tisoč kvadratnih kilometrov v regijah Harkov in Lugansk.
Mobilizacija, lažni referendumi in enostranska priključitev štirih regij
Polom v regiji Harkov je bil pravi šok za Rusijo. Putin je tako 21. septembra zaukazal delno mobilizacijo. Dan prej so se začeli tudi navidezni oziroma lažni ruski referendumi v regijah Herson, Doneck, Lugansk in Zaporožje o priključitvi k Ruski federaciji. Seveda v zgolj tistih delih omenjenih regij, ki jih je okupirala ruska vojska.
Ukrajinci so od zahodnih držav, zlasti od Nemčije, dolgo časa zahtevali sodobne, ofenzivne težke tanke, kot so nemški leopardi. Nemci so te ukrajinske želje dolgo zavračali, popustili so šele konec letošnjega januarja. Ukrajinci naj bi dobili tudi ameriške težke tanke tipa abrams. Na fotografiji: prihod leoparda, ki ga je Ukrajini poslala Kanada.
Moskva je nato 30. septembra v nasprotju z mednarodnim pravom enostransko priključila vse štiri regije k Ruski federaciji. S priključitvijo teh ozemelj so se okrepila ugibanja, ali bo morda Rusija poskušala ukrajinsko ofenzivo ustaviti tudi s taktičnim jedrskim orožjem. Še zlasti zato, ker je z zornega kota Moskve to ozemlje zdaj del Ruske federacije.
Žuganje z jedrskim orožjem
Namigi in grožnje z uporabo jedrskega orožja so se v Rusiji pojavili že kmalu po napadu na Ukrajino, ko je bilo jasno, da Putinova bliskovita vojna ne bo uspešna. Žuganje z jedrskim orožjem ima dva cilja: prestrašiti Ukrajince in še zlasti Zahod, da ne bi pomagal Ukrajini oziroma da bi pritisnil na Kijev, naj sklene premirje z Moskvo.
Po spodleteli bliskoviti vojni proti Ukrajini se je nekaj časa ugibalo o usodi ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja, ki naj bi ga Putin krivil za polom v Ukrajini. Na družbenih omrežjih je aprila lani zaokrožila tudi lažna novica, da je umrl, nekateri mediji so objavljali novico, da je imel srčni infarkt. Ugibanja o njegovi usodi je že marca lani sprožilo to, da se nekaj časa ni pojavil v javnosti. Pozneje se je Šojgu spet pojavil v javnosti, ostal je tudi obrambni minister. Je pa v času vojne v Ukrajini v malce sumljivih okoliščinah umrlo nekaj znanih Rusov, na primer poslovnežev. Pogosti so bili padci skozi okno.
Delna mobilizacija, ki je sprožila množični beg ruskih moških v sosednje države, se je končala do konca oktobra. Po poročilih ruskega obrambnega ministrstva so v rusko vojsko vpoklicali okoli 300 tisoč ruskih rezervistov. Ti naj bi bili slabo opremljeni, slabo izurjeni in imeli celo premalo hrane. Vsaj takšni so bili podatki kmalu po končani mobilizaciji.
Osvoboditev Hersona
Kljub številčni okrepitvi ruska vojska ni mogla preprečiti padca Hersona. To mesto je bilo edino večje ukrajinsko mesto, ki ga je po 24. februarju, ko se je začela vojna v Ukrajini, zasedla Rusija. Ruska vojska je po dolgotrajnem ukrajinskem pritisku 9. novembra zapustila Herson in se umaknila na levi breg Dnepra.
Na začetku vojne v Ukrajini so bile na družbenih omrežjih zelo izpostavljene čečenske enote, ki so se bojevale proti Ukrajincem. Verjetno tudi zaradi želje po ustrahovanju Ukrajincev, ker Čečeni veljajo za bojevite in okrutne. Zelo dejaven je bil tudi voditelj Čečenije Ramzan Kadirov, ki pogosto daje bojevite izjave, uperjene tako proti Ukrajini kot Zahodu. Kadirov, ki je zelo zvest ruskemu predsedniku, je že pred leti dobil vzdevek Putinov napadalni pes.
Srdita bitka za Bahmut
Če so se Rusi umaknili iz Hersona, pa še vedno vztrajno napadajo v regiji Doneck. Prav tako je ukrajinska protiofenziva po osvoboditvi Hersona zastala. Ruske sile, ki jih sestavljajo tudi vojaki zasebne najemniške vojske Wagner, to vodi Putinov tesni sodelavec Jevgenij Prigožin, za vsako ceno poskušajo zavzeti Bahmut. Močnejši napadi na to mesto in na bližnje kraje so se začeli že avgusta lani.
Oktobra in v začetku novembra so ruske enote spet sprožile ofenzivo na jugu regije Doneck. Njihov cilj so mesta oziroma naselja Bahmut, Pavlivka, Soledar in Vuhledar. Na vzhodu Ukrajine je imela ruska vojska v času jesenske ofenzive še vedno šestkrat večjo ognjeno moč od ukrajinske vojske. Z nenehnimi naskoki plačancev skupine Wagner, med katerimi naj bi bili številni kaznjenci oziroma zaporniki, so Rusi do 16. januarja letos popolnoma zasedli mesto Soledar, ki je pomembno za obrambo bližnjega Bahmuta.
Letalniki oziroma droni so imeli pomembno vlogo že v armensko-azerbajdžanski vojni jeseni 2020. V vojni v Ukrajini so jih najprej uspešno uporabljali Ukrajinci (na primer turški bajraktar), zadnje mesece pa med drugim sejejo uničenje tudi droni, ki jih je Rusija kupila od Irancev. Na fotografiji: ukrajinski vojak z manjšim dronom.
Gmotna škoda in mrtvi civilisti
Ruska osvajalna vojna je seveda Ukrajini povzročila že ogromno škode. Po podatkih z 22. decembra lani je samo škoda na infrastrukturi in stanovanjskih objektih znašala 138 milijard ameriških dolarjev. Veliko je tudi mrtvih, ranjenih in beguncev. Po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, ki so objavljeni na spletni strani statista.com, je do 5. februarja letos vojna v Ukrajini zahtevala življenja 7.115 civilistov, od tega 438 otrok. Poškodovanih je bilo 11.662 civilistov, od tega 815 otrok. Nekateri drugi podatki navajajo še višje številke mrtvih in ranjenih civilistov.
Padli vojaki na obeh straneh
Podatki glede padlih vojakov so različni. Po ukrajinskih podatkih z začetka letošnjega februarja je od 24. februarja lani umrlo že 137.780 ruskih vojakov (vprašanje pa je, ali so ti podatki točni). Po norveških ocenah je v vojni umrlo, bilo poškodovanih ali pogrešanih 180 tisoč ruskih vojakov in 100 tisoč ukrajinskih vojakov. AFP pa navaja ocene zahodnih obveščevalnih služb, da je od lanskega februarja vojna zahtevala po 150 tisoč žrtev na obeh straneh.
Vojna v Ukrajini je pod luči medijskih žarometov potisnila tudi Jevgenija Prigožina, tesnega Putinovega sodelavca, ki je šef ruske zasebne vojske Wagner. Najemniki skupine Wagner so zadnje mesece v prvih bojnih vrstah spopada z Ukrajinci. Vojaki skupine Wagner, ki jih je Prigožin v zadnjih mesecih novačil tudi v ruskih zaporih, so zelo dejavni tudi v trenutni ruski ofenzivi na Bahmut.
Begunski val
Ruski napad 24. februarja lani je sprožil tudi begunski val. Iz Ukrajine je tako v prvih dnevih vojne zbežalo veliko tujih državljanov. Iz države je odšlo tudi veliko ukrajinskih žensk in otrok. Ukrajinski državljani, ki so stari od 18 do 60 let, ne smejo zapustiti države.
Stanja na bojišču sredi februarja letos:
1/6 #Russian forces conducted another missile strike on infrastructure facilities throughout #Ukraine on February 16, striking facilities in #Lviv, #Poltava, #Kirovohrad, and #Dnipropetrovsk oblasts.
— ISW (@TheStudyofWar) February 17, 2023
Our latest: https://t.co/ST9LzX9gNB pic.twitter.com/REQogTRhgo
Po podatkih Združenih narodov je do 13. februarja letos iz Ukrajine v druge države odšlo nekaj več kot osem milijonov beguncev, od tega jih ima skoraj 4,9 milijona status začasne zaščite. V Sloveniji je bilo po podatkih Združenih narodov 7. februarja letos 9.076 beguncev iz Ukrajine, od katerih jim ima 8.644 status začasne zaščite. Nekaj milijonov Ukrajincev je tudi zapustilo bojno območje in odšlo v druge dele države.
Kronologija pomembnejših dogodkov, povezanih z vojno v Ukrajini, od 21. februarja 2022 do 15. februarja 2023:
21. februar 2022 - Rusija prizna samostojnost samooklicanih republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine ter odredi napotitev ruske vojske za ohranjanje miru v separatističnih regijah.
23. februar - EU sprejme prvi sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje prepoved vstopa na ozemlje EU za vseh 351 članov ruske dume ter dodatnih 27 vidnih posameznikov in subjektov. Sveženj prav tako omeji dostop ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov.
24. februar - Rusija začne obsežno invazijo na Ukrajino, ki jo Putin označi za posebno vojaško operacijo, katere cilj naj bi bila demilitarizacija in denacifikacija Ukrajine.
26. februar - EU sprejme drugi sveženj sankcij, ki je usmerjen proti ključnim sektorjem ruskega gospodarstva ter prepoveduje izvoz kritičnih tehnologij in programske opreme iz Evrope v Rusijo. EU zamrzne tudi premoženje Putina in ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova.
28. februar - Ukrajina uradno vloži prošnjo za članstvo v EU.
28. februar - EU sprejme tretji sveženj sankcij, ki vključuje prepoved transakcij z rusko centralno banko in prepoved vstopa ruskih letal v zračni prostor Unije.
2. marec - EU iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift izključi sedem ruskih bank.
3. marec - Ruske sile prevzamejo nadzor nad mestom Herson na jugu Ukrajine.
4. marec - Ruska vojska zavzame ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju.
15. marec - EU sprejme četrti sveženj sankcij, ki sankcionira več ruskih oligarhov in poslovnežev, povezanih s Kremljem, pa tudi podjetij, dejavnih na vojaškem in obrambnem področju. Sankcije obsegajo tudi prepoved novih naložb v ruski energetski sektor.
2. april - Ukrajina sporoči, da je osvobodila celotno kijevsko regijo.
3. april - Ukrajinske oblasti sporočijo, da so po umiku ruskih sil iz kijevskih predmestij Buča in Irpin našli trupla več kot 400 civilistov.
8. april - EU sprejme peti sveženj sankcij, ki vključuje prepoved uvoza ruskega premoga v Unijo in prepoved vstopa ladij, ki plujejo pod rusko zastavo, v pristanišča EU.
21. april - Rusija sporoči, da je zasedla mesto Mariupol ob Azovskem morju, ki so ga ruske sile oblegale od začetka marca. Vendar se je okoli 2.000 ukrajinskih borcev s stotinami civilistov zateklo v jeklarno Azovstal, kjer so ruskim silam kljubovali do sredine maja.
3. junij - EU sprejme šesti sveženj sankcij, ki vključuje delni embargo na uvoz ruske nafte. Iz sistema Swift so izključene še tri ruske banke.
21. julij - EU sprejme sedmi sveženj sankcij, s katerim med drugim prepove nakup, uvoz in prenos zlata ruskega izvora.
22. julij - Rusija in Ukrajina v Istanbulu podpišeta ločena, a enaka sporazuma o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, s čimer znova steče izvoz žita.
29. avgust - Ukrajinska vojska začne protiofenzivo, usmerjeno zlasti v regijo Herson na jugu države.
21. september - Putin odredi delno vojaško mobilizacijo 300 tisoč rezervistov.
23.-27. september - V ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki so delno pod nadzorom ruskih sil, potekajo referendumi o priključitvi k Rusiji.
26. september - Na plinovodih Severni tok 1 in 2 odkrijejo uhajanje plina, ki sta ga povzročili najmanj dve podvodni eksploziji.
30. september - Ukrajina uradno vloži prošnjo za vstop v Nato po hitrem postopku.
5. oktober - Putin podpiše odlok o priključitvi štirih ukrajinskih regij k Rusiji. EU v odziv sprejme osmi sveženj sankcij, ki vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto.
11. november - Ukrajinske sile osvobodijo mesto Herson.
23. november - Evropski parlament izglasuje resolucijo, s katero Rusijo označi za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva.
3. december - EU določi cenovno kapico za rusko nafto pri 60 dolarjih na 159-litrski sod ruske surove nafte.
16. december - EU sprejme deveti sveženj sankcij proti Rusiji, ki vključuje nove izvozne omejitve, tudi za drone, ter dodatne sankcije proti ruskim bankam in televizijam.
21. december - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na svojem prvem potovanju v tujini od začetka invazije obišče Washington. Ob tej priložnosti ZDA naznanijo nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 1,85 milijarde dolarjev.
14. januar 2023 - Britanski premier Rishi Sunak napove dobavo 14 bojnih tankov challanger 2 Ukrajini.
25. januar - Nemčija odobri dobavo bojnih tankov leopard 2 Ukrajini. ZDA medtem obljubijo dobavo bojnih tankov M1 abrams.
5. februar - V EU začne veljati embargo na uvoz ruskih naftnih derivatov. EU s skupino G7 uvede tudi kapico za derivate, ki jih Rusija izvaža v tretje države.
9. februar - Zelenski obišče Bruselj in se udeleži zasedanja voditeljev držav članic EU, kjer zaprosi za hitrejšo dobavo orožja Kijevu.
15. februar - Evropska komisija predstavi predlog desetega svežnja sankcij proti Moskvi, ki vključuje prepoved trgovanja in izvoza tehnologije v Rusijo. Vsebuje tudi ukrepe proti iranskim pravnim osebam, povezanim z Iransko revolucionarno gardo zaradi pomoči Rusiji pri napadu na Ukrajino.
Vir: STA
81