Sreda, 8. 3. 2023, 6.18
1 leto
378. dan vojne v Ukrajini
Je Prigožin napovedal konec svojih plačancev? "Zadnji korak Wagnerja."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
123
Ruske sile še naprej močno pritiskajo s severa, vzhoda in juga, da bi obkolile Bahmut v vzhodni regiji Doneck.
Nemški preiskovalci, ki raziskujejo okoliščine eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in 2, so januarja pregledali jahto, na kateri so odkrili sledi razstreliva in je domnevno prevažala razstrelivo, uporabljeno v incidentu. Jahto naj bi najelo podjetje v lasti dveh Ukrajincev s sedežem na Poljskem, upravljala pa naj bi jo šestčlanska posadka, ki jo je sestavljalo pet moških in ena ženska.
17. 56 Švicarski parlament vztraja pri prepovedi izvoza streliva v Ukrajino
17.37 Šarec: Nabave streliva za Ukrajino mora biti hitra in učinkovita
17.10 Je Prigožin napovedal konec Wagnerja?
15.41 Nemčija preiskala ladjo, ki naj bi prevažala razstrelivo, uporabljeno na plinovodih Severni tok
14.55 "Ključni" črnomorski dogovor o žitu podaljšan, pravi generalni sekretar ZN
14.39 V Švici sojenje bankirjem, ki naj bi pomagali "Putinovi denarnici"
13.48 Stoltenberg: Bahmut bi lahko v prihodnjih dneh padel v roke ruskih sil
13.39 Zelenski se je zahvalil Ukrajinkam za obrambo domovine
13.36 V beloruskem mestu je bil razglašen zračni alarm
13.04 Kakšna bo podoba povojne Ukrajine? O tem bodo odločala ameriška podjetja
11.20 "Wagnerjevi plačanci gredo korak za korakom v gotovo smrt"
10.22 Reznikov: Ukrajina potrebuje milijon topniških izstrelkov
7.54 Prigožin: Prevzeli smo nadzor nad vzhodnim delom Bahmuta
7.32 Ukrajina zanika vpletenost v eksplozije na plinovodih Severni tok
6.20 Obrambni ministri EU o skupnih nabavah streliva za Ukrajino
17.56 Švicarski parlament vztraja pri prepovedi izvoza streliva v Ukrajino
Izvoz švicarskega tankovskega streliva v Ukrajino, ki ga je zahteval Berlin, ostaja prepovedan. Po kantonalnem svetu je tudi drugi dom švicarskega parlamenta, nacionalni svet, zavrnil prizadevanja za sprostitev prepovedi. Nasprotniki izvoza trdijo, da se ne bi smeli dotikati nevtralnosti Švice. Zakon o vojnem materialu prepoveduje državam, ki kupujejo orožje od Švice, da to orožje izvozijo naprej državam, ki so vpletene v mednarodni konflikt.
17.37 Šarec: Nabava streliva za Ukrajino mora biti hitra in učinkovita
Obrambni minister Marjan Šarec je na današnjem neformalnem zasedanju ministrov za obrambo članic Evropske unije v Stockholmu podprl prizadevanja EU za skupne nabave streliva za Ukrajino. Pri tem je poudaril pomen hitrosti in učinkovitosti. Ob robu se je sestal z nemškim kolegom Borisom Pistoriusom, so navedli na obrambnem ministrstvu.
Več o tem:
17.10 Je Prigožin napovedal konec Wagnerja?
Vodja zasebne ruske vojske Wagner in tesni Putinov sodelavec Jevgenij Prigožin je na spletu objavil posnetek, v katerem med drugim pravi: "Zadnji korak Wagnerja. Številne stvari ne živijo večno, kot 300 Špartancev ali trije bogatirji (trije bogatirji, kar pomeni vitezi, so junaki ruskih legend, op. p.). Ostanejo v spominu ljudi. Tako se lahko zgodi tudi z Wagnerjem." Zaradi teh besed nekateri ugibajo, ali je Prigožin napovedal konec Wagnerja.
Prigožin je v posnetku tudi povedal: "V tem trenutku se svet še ni spopadel z dobro izurjeno rusko vojsko." Kot vemo, pripadniki Wagnerja sodelujejo v krvavih bojih za mesto Bahmut.
Prigozhin recorded a message where he talked about "the last step" for Wagner PMC and then said that "the world has not yet encountered a well-trained Russian army."
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) March 8, 2023
Your thoughts about this video? pic.twitter.com/SzaiWHzHWZ
15.41 Nemčija preiskala ladjo, ki naj bi prevažala razstrelivo, uporabljeno na plinovodih Severni tok
Nemški preiskovalci, ki raziskujejo okoliščine eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in 2, so januarja pregledali jahto, na kateri so odkrili sledi razstreliva in je domnevno prevažala razstrelivo, uporabljeno v incidentu, je danes sporočilo zvezno tožilstvo. Ob tem je dodalo, da še vedno niso ugotovili identitete storilcev in njihovega motiva.
Nemško zvezno tožilstvo je potrdilo, da so na jahti našli sledi eksploziva in da trenutno poteka analiza vseh zaseženih predmetov. Preiskavo so izvedli zaradi "suma, da bi lahko bila ladja uporabljena za prevoz eksplozivnih naprav, ki so 26. septembra lani eksplodirale na plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju", so pojasnili.
Po navedbah nemških medijev je jahta 6. septembra lani odplula iz severnonemškega pristanišča Rostock, naslednji dan pa so jo našli na danskem otoku Christianso v Baltskem morju. Jahto naj bi najelo podjetje v lasti dveh Ukrajincev s sedežem na Poljskem, upravljala pa naj bi jo šestčlanska posadka, ki jo je sestavljalo pet moških in ena ženska, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
14.55 "Ključni" črnomorski dogovor o žitu podaljšan, pravi generalni sekretar ZN
V Kijevu sta se srečala generalni sekretar ZN António Guterres in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Skupaj sta pozvala k podaljšanju sporazuma z Moskvo, ki je Kijevu med rusko invazijo dovoljeval izvoz žita prek Črnega morja. Guterres je dejal, da je "ključno", da se dogovor nadaljuje.
Zelenski je dejal, da je črnomorska pobuda za žito nujna za svet. Guterres je poudaril pomen sporazuma za svetovno prehransko varnost in cene hrane. 120-dnevni sporazum, ki so ga Združeni narodi in Turčija prvotno sklenili julija in podaljšali novembra, bo podaljšan 18. marca, če mu nobena stran ne bo nasprotovala.
14.39 V Švici sojenje bankirjem, ki naj bi pomagali "Putinovi denarnici"
V Švici se je začelo sojenje štirim nekdanjim uslužbencem švicarske podružnice Gazprombank. Trije ruski in švicarski državljan so obtoženi, da so pomagali pri pranju denarja ruskemu violončelistu Sergeju Rolduginu, piše BBC.
Ker je ta tesni sodelavec ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegov prijatelj iz otroštva, številni sumijo, da je Roldugin zgolj slamnati lastnik in da je premoženje v resnici Putinovo. Zato je Roldugin tudi dobil vzdevek Putinova denarnica. Poleg tega ima tudi vzdevek Putinov violončelist.
13.48 Stoltenberg: Bahmut bi lahko v prihodnjih dneh padel v roke ruskih sil
Ukrajinsko mesto Bahmut bi lahko v prihodnjih dneh padlo v roke ruskih sil, je danes ob robu neformalnega zasedanja ministrov za obrambo EU v Stockholmu dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Ob tem je dodal, da padec mesta ne bi pomenil preobrata vojne, temveč bi le poudaril dejstvo, da Rusije ne smemo podcenjevati, Ukrajini pa moramo še naprej zagotavljati podporo.
"Opažamo, da Rusija pošilja vse več vojakov, vse več sil, in kar ji manjka v kakovosti, poskuša nadoknaditi v količini. Doživeli so velike izgube, hkrati pa ne moremo izključiti, da bi lahko Bahmut v prihodnjih dneh padel," je dejal Stoltenberg.
Obrambni ministri članic EU danes razpravljajo o načrtih za krepitev proizvodne zmogljivosti obrambne industrije in pošiljanja streliva Ukrajini. "To je zdaj vojna izčrpavanja, ki je tudi logistična bitka. Trenutna stopnja porabe v primerjavi s trenutno stopnjo proizvodnje streliva ni vzdržna, zato moramo povečati proizvodnjo," je opozoril Stoltenberg.
V luči tega je pozdravil prizadevanja EU za krepitev proizvodnih zmogljivosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je pred tem napovedal, da bo ministrom predstavil načrt s tremi stebri. Potrebo po strelivu je pred neformalnim zasedanjem izpostavil tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov.
Najintenzivnejši spopadi v več kot leto dni trajajoči ruski invaziji trenutno potekajo v mestu Bahmut. Tako ukrajinske kot ruske sile poročajo o velikih izgubah v boju za nadzor nad mestom, ki je v zadnjem času pridobilo pomen kot ključna in simbolna točka vojne v Ukrajini.
Vodja ruske najemniške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je danes sporočil, da so njegove sile zavzele celotni vzhodni del Bahmuta oziroma vse vzhodno od reke Bahmutke.
Reka, ki teče skozi mesto, bi branilcem lahko služila kot naravna ovira, ki bi otežila nadaljnje ruske napade iz te smeri. Celotno zavzetje mesta pa bi Moskvi omogočilo nadaljnje napredovanje do večjih mest v regiji, kot sta Kramatorsk in Slovjansk.
13.39 Zelenski se je zahvalil Ukrajinkam za obrambo domovine
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je ob mednarodnem dnevu žensk danes zahvalil Ukrajinkam za njihovo vlogo pri obrambi domovine pred rusko invazijo.
"Menim, da je pomembno, da se danes zahvalim. Da se zahvalim vsem ženskam, ki delajo, poučujejo, študirajo, rešujejo, zdravijo in se borijo – borijo za Ukrajino," je dejal v kratkem videoposnetku, ki ga je objavil na družbenih omrežjih.
Zahvalil in spomnil se je tudi vseh žensk, ki so dale življenje za Ukrajino. "Skupaj smo močni. Skupaj smo nepremagljivi. Skupaj smo svobodni. In skupaj bomo zagotovo zmagali," je poudaril.
Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da je vojna še dodatno obremenila Ukrajinke, še posebej pri skrbi za druge. Opozarjajo tudi na porast nasilja na podlagi spola in trgovine z ljudmi.
13.36 V beloruskem mestu je bil razglašen zračni alarm
Po poročanju se je v beloruskem mestu oglasila sirena za zračni napad. Skupina za spremljanje Hajun Project s sedežem v Belorusiji je povedala, da se je opozorilo oglasilo okoli 13.40 po lokalnem času v Machulishchyju in je trajalo približno od tri do štiri minute.
Belorusija je tesna zaveznica Rusije, od začetka vojne v Ukrajini izvaja skupne vojaške vaje in dovoljuje Moskvi, da v državi namešča svoje enote.
An air alert went off in Machulishchy.
— Belarusian Hajun project (@Hajun_BY) March 8, 2023
According to local residents, the siren went off at around 13:40 (Minsk time) and lasted for about 3-4 minutes.
Judging by local chatrooms, residents were not warned about the testing of warning systems. pic.twitter.com/dC6DWCxz19
13.04 Kakšna bo podoba povojne Ukrajine? O tem bodo odločala ameriška podjetja.
Čeprav so boji v Ukrajini v polnem razmahu, se vlada v Kijevu že ukvarja s povojno obnovo, ki bo največji infrastrukturni projekt v Evropi po 2. svetovni vojni. Predsednik Volodimir Zelenski dejavno oblikuje to novo Ukrajino – v tesnem sodelovanju z ZDA, piše Radiotelevizija Slovenija.
Na ukrajinskem veleposlaništvu v Washingtonu tako v zadnjih tednih prek pobude Advantage Ukraine že vabijo v državo tuja podjetja in vlagatelje.
Številke, vezane na vojno v Ukrajini, naložbe vanjo in ocene o povojni obnovi, so astronomske, pri čemer so zelo visoki predvsem izdatki za obrambo. Analiza ekonomskih stroškov, ki so jo v sodelovanju izvedle ukrajinska vlada, Svetovna banka in Evropska komisija in je bila objavljena avgusta lani, ocenjuje, da je bilo samo do takrat neposredne škode v vojni za okoli sto milijard dolarjev. Od tega je škode na stanovanjskih objektih za 39 milijard, na prometni infrastrukturi za 30 milijard, trgovini za deset milijard in v energetskem sektorju za tri milijarde.
Poleg neposredne škode je tu tudi posredna, ki izvira iz izgubljene kmetijske dejavnosti, onesnaženja zemlje in razselitve prebivalstva. Skupnih izgub je za okoli 250 milijard dolarjev. Stroški obnove in dekontaminacije dosegajo več kot 350 milijard dolarjev, navaja ista analiza.
Obnovo Ukrajine je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski označil za največji evropski gospodarski projekt po drugi svetovni vojni in poslance decembra lani pozval k pripravi zakonov, ki bodo v državo privabili podjetnike in vlagatelje.
11.20 "Wagnerjevi plačanci gredo korak za korakom v gotovo smrt"
"V boj so vrženi kot topovska hrana," je razmere na bojišču za Wagnerjeve plačance in mobilizirane borce v Bahmutu za Washington Post opisal 48-letni ukrajinski vojak Dmitro Vatagin.
"V zameno za svobodo v boj pošiljajo obsojene kriminalce, rekrutirane iz zaporov, ki nimajo enakih vojaških uniform ali neprebojnih jopičev kot redni ruski vojaki," je še dejal.
Plačanci se na ukrajinske položaje običajno premaknejo zgodaj zjutraj, je dejal Vatagin, pri čemer poskušajo napadati po nepravilnih in nepredvidljivih vzorcih, na videz brez jasne strategije, zaradi česar se zdijo nepripravljeni na bitko.
“Wagner and the mobilized are being just thrown like meat” toward the front line, Vatagin said. https://t.co/itBJsCufi2
— Linda Hill (@bulldoghill) March 7, 2023
Medtem ko Rusi še naprej močno pritiskajo s severa, vzhoda in juga, da bi obkolili Bahmut v vzhodni regiji Doneck, se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v ponedeljek srečal s svojimi najvišjimi obrambnimi in varnostnimi uradniki in sporočil, da Kijev nima namena predati mesta, ki je skoraj popolnoma uničeno.
10.22 Reznikov: Ukrajina potrebuje milijon topniških izstrelkov
Ukrajina potrebuje milijon topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov, je pred neformalnim zasedanjem ministrov za obrambo EU v Stockholmu dejal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Bruselj predlaga načrt s tremi stebri, pri čemer bi najprej strelivo Ukrajini zagotovili iz obstoječih zalog, na srednji rok pa v okviru skupnega naročanja.
Reznikov je izrazil podporo estonskemu predlogu, ki predvideva skupno naročilo milijona 155-milimetrskih topniških izstrelkov, za kar bi namenili okoli štiri milijarde evrov.
Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je izrazil upanje, da bodo ministri članic Unije danes dosegli politični dogovor o tem, da bo Unija čim prej zagotovila milijon izstrelkov. "Vsi vemo, da za to potrebujemo svež denar, in to hitro," je povedal.
Dodal je, da bo po političnem dogovoru naloga Evropske komisije in visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, da najdeta ustrezno rešitev, pri čemer je Estonija pripravljena pomagati.
Borrell je napovedal, da bo ministrom predstavil načrt s tremi stebri. Prvi predvideva zagotavljanje streliva iz obstoječih zalog, pri čemer gre za tedne. Drugi steber predvideva skupno naročanje streliva, pri čemer gre za srednjeročno obdobje. Na dolgi rok pa je treba okrepiti proizvodne zmogljivosti evropske industrije.
"Denar ne pada z neba," je Borrell odgovoril na poziv estonskega ministra, da je potreben svež denar. Najprej je treba uporabiti obstoječe finančne instrumente, je dejal. Če so članice pripravljene prispevati več, pa je po njegovih besedah dobrodošlo.
Iz evropskega mirovnega instrumenta, v katerega prispevajo države članice, je EU pripravljena zagotoviti sto milijonov evrov za dobavo obstoječih zalog, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik. Glede drugega stebra pa je dejal zgolj, da gre za veliko številko.
7.54 Prigožin: Prevzeli smo nadzor nad vzhodnim delom Bahmuta
Vodja Wagnerjevih plačancev Jevgenij Prigožin je danes zjutraj sporočil, da je njegova vojaška skupina zavzela vzhodni del Bahmuta.
"Enote zasebne vojaške družbe Wagner so prevzele nadzor nad vzhodnim delom Bahmuta," je dejal Prigožin v glasovnem posnetku na Telegramu.
"Vse vzhodno od reke Bahmutka je popolnoma pod nadzorom Wagnerja," je še dejal.
Volodimir Zelenski je v torek v intervjuju za CNN posvaril, da bi bil padec Bahmuta "odprta pot" za ruske enote za zavzetje mest v Ukrajini.
7.32 Ukrajina zanika vpletenost v eksplozije na plinovodih Severni tok
Ukrajina je zanikala vpletenost v lanske eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju, potem ko je v torek ameriški časnik New York Times na podlagi informacij ameriške obveščevalne službe objavil, da naj bi bila za sabotažo odgovorna proukrajinska skupina.
Uhajanje plina.
"Čeprav rad zbiram zabavne teorije zarote o ukrajinski vladi, moram povedati, da Ukrajina nima ničesar opraviti z nesrečo v Baltskem morju in nima nobenih informacij o proukrajinskih sabotažnih skupinah," se je na navedbe časnika po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odzval Mihajlo Podoljak, svetovalec predsednika Volodimirja Zelenskega.
Podatki, ki so jih zbrale ameriške obveščevalne službe, kažejo, da so bili za sabotažo na obeh plinovodih odgovorni "nasprotniki ruskega predsednika Vladimirja Putina", piše New York Times. Za sabotažo naj bi stala proukrajinska skupina, navaja časnik na podlagi informacij ameriških obveščevalcev, vendar ni objavil podrobnosti o elementih ali identiteti te skupine.
Po navedbah ameriških uradnikov nič ne kaže na to, da bi bil v sabotažo vpleten ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poroča AFP.
Eksplozije, ki so septembra lani odjeknile na plinovodih Severni tok 1 in 2 in povzročile uhajanje plina na štirih mestih, so bile sabotaža, je novembra po preiskavi potrdilo švedsko tožilstvo. Kot dokaz je navedlo, da so v bližini plinovodov preiskovalci našli sledove eksploziva.
Vzroki eksplozij še vedno niso znani. Ukrajina je krivdo za eksplozije pripisala Rusiji, medtem ko je ruski predsednik Vladimir Putin dogodek označil za dejanje mednarodnega terorizma.
6.20 Obrambni ministri EU o skupnih nabavah streliva za Ukrajino
O skupnih nabavah streliva je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell februarja govoril že z zunanjimi ministri članic. Tedaj je dejal, da je za Ukrajino ključen neprekinjen dotok topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov.
Poudaril je, da je trenutno najboljši način za zagotavljanje streliva Ukrajini, da evropske vojske delijo obstoječe zaloge streliva. Obenem bo treba sprožiti postopke za okrepitev zmogljivosti evropske vojaške industrije. Okrepiti je treba tudi napore za naslovitev ukrajinskih nujnih potreb po strelivu, predvsem prek morebitnih skupnih nabav na evropski ravni.
Konkretne predloge na področju skupnih nabav streliva, ki bi ga nato dobavili Ukrajini, bo danes predstavil obrambnim ministrom članic na zasedanju v Stockholmu, ki se ga bo iz Slovenije udeležil obrambni minister Marjan Šarec.
123