Sobota, 14. 10. 2023, 22.10
1 leto, 1 mesec
Usodni dan, ki bo odločal tudi o prihodnosti Evrope? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,76
Na Poljskem bodo v nedeljo parlamentarne volitve. Javnomnenjske ankete napovedujejo zmago vladajoči nacionalno-konservativni stranki Zakon in pravičnost (PiS). A kot vedno so mogoča tudi presenečenja. Kakšna bo sestava nove poljske vlade, je morda odvisno tudi od tega, kako se bodo odrezale manjše stranke.
Volitve na Poljskem bodo odločale, ali bo še tretjič zapored zmagala evroskeptična in protibruseljska stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki po mnenju kritikov ogroža pravno državo in na Poljskem gradi t. i. iliberalno državo, ali pa bo zmagala opozicijska proevropska, liberalno-konservativna Državljanska koalicija (KO).
PiS po anketah hiti k tretji zaporedni zmagi
Po povprečju zadnjih javnomnenjskih anket, opravljenih do 11. oktobra, se PiS nasmiha 37 odstotkov glasov, Državljanski koaliciji pa 30 odstotkov. Enajst odstotkov ankete napovedujejo liberalno-konservativni Tretji poti, po deset odstotkov pa Levici in skrajno desni Konfederaciji.
Na čelu PiS je Jaroslaw Kaczynski, ki je tudi podpredsednik poljske vlade in dejanski vladar na Poljskem. Iz njegove PiS prihajata tako predsednik države Andrzej Duda kot poljski premier, nekdanji bančnik Mateusz Morawiecki.
PiS zniža davke in izgubi, nato pa najde zmagoviti recept
PiS je prvič vladala med letoma 2005 in 2007, ko je na predčasnih volitvah izgubila oblast, čeprav je predtem znižala davke. Znova se je povzpela na oblast leta 2015 in spet zmagala leta 2019.
Mateusz Morawiecki upa, da bo ostal poljski premier tudi po volitvah. Prva politična violina v vladi je sicer njegov formalni namestnik Jaroslaw Kaczynski.
Njen zmagovalni recept sta bila zlitje leve ekonomsko-socialne politike z radodarnimi socialnimi izdatki za državljane in znižanjem upokojitvene starosti ter konservatizem pri družbenih vprašanjih, kot so odnos do gibanja LGBT in pravice do splava. Pravico do splava je PiS, ki velja za veliko zagovornico interesov Katoliške cerkve, drastično omejila januarja 2021.
Očitki o ogrožanju pravne države
Zaradi posegov v pravosodni sistem se je PiS oziroma poljska vlada znašla v sporu z Brusljem oziroma EU, ki vladi v Varšavi očita ogrožanje pravne države. PiS se brani s trditvami, da le dekomunizira poljsko pravosodje, v katerem naj bi bilo preveč sodnikov iz časa komunizma.
Spor z Brusljem je bolj voda na mlin PiS kot kakšno veliko breme za Kaczynskega, Moravieckega in Dudo. Še zlasti zato, ker gre protibruseljska retorika PiS z roko v roko s protinemško retoriko, ki je med poljskimi konservativnimi in nacionalno usmerjenimi volivci priljubljena.
Nasprotovanje priseljencem iz držav zunaj Evrope
Seveda pa kljub sporu z Brusljem Poljska ne razmišlja o kakšnem izstopu iz EU. Poljska je pač neto prejemnica evropskih sredstev, pogosto očrnjena Nemčija, od katere poljska vlada od lani uradno zahteva izplačilo 1,3 bilijona evrov vojne odškodnine zaradi druge svetovne vojne, pa največja poljska trgovska partnerica in največji tuji vlagatelj na Poljskem.
PiS poskuša zmagati tudi z zagovarjanjem stroge politike do priseljevanja migrantov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Leta 2021 je prav zato postavila ograjo na meji z Belorusijo.
PiS nabira glasove tudi z nasprotovanjem evropski azilni politiki in sprejemanju beguncev oziroma prosilcev za azil. Strogo politiko priseljevanja je Varšava leta 2021 pokazala z gradnjo zidu na meji z Belorusijo. Dejstvo pa je, da beloruski voditelj Aleksander Lukašenko načrtno na mejo s Poljsko pošilja nezakonite migrante iz afriških oziroma azijskih držav.
Poljaki bodo v nedeljo glasovali tudi na referendumu
A ta zid ne preprečuje popolnoma tihotapljenja migrantov, poleg tega je pred časom izbruhnila afera, ker je prišlo na plano, da naj bi poljski veleposlaniki v afriških in azijskih državah prodajali vizume domačinom. Ti naj bi po prihodu v Poljsko nadaljevali pot v smeri Nemčije.
Katere so glavne predvolilne teme, s katerimi PiS upa na nadaljevanje vladanja, dobro razkrivajo vprašanja na referendumu, ki bo izpeljan na dan volitev. Poljska vlada tako poljske volivce sprašuje, ali podpirajo prodajo poljske državne lastnine tujim podjetjem, ali podpirajo zvišanje upokojitvene starosti, ali podpirajo odstranitev ograje na meji z Belorusijo in ali podpirajo prihod nezakonitih migrantov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, kar naj bi bila želja "evropskih birokratov".
Velika Tuskova vrnitev?
Vse to – prodajo poljske državne lastnine tujcem (zlasti Nemcem), zvišanje upokojitvene starosti, odstranitev zidu in premeščanje nezakonitih migrantov v skladu z evropskim mehanizmom prerazdeljevanja migrantov – naj bi po mnenju PiS izpeljala Državljanska koalicija, če bo prišla na oblast.
Donald Tusk upa na vrnitev na premierski položaj. Predsednik poljske vlade je bil že med letoma 2007 in 2014.
Državljansko koalicijo vodi nekdanji poljski premier, nekdanji predsednik Evropska sveta in nekdanji predsednik Evropske ljudske stranke Donald Tusk. Ta je predsednik Državljanske platforme, stranke, ki je jedro Državljanske koalicije (v tej koaliciji so med drugim Zeleni in zagovorniki avtonomije Šlezije).
PiS skuša Tuska očrniti kot človeka Nemčije in Rusije hkrati
Tusk je politična osebnost, ki polarizira Poljake, tako kot Kaczynski. Oba imata goreče privržence in obenem goreče nasprotnike. PiS Kaczynskega skuša proevropskega Tuska prikazati kot človeka, ki dela v interesu Nemčije in Rusije hkrati (pred časom je poljski parlament celo sprejel t. i. Tuskov zakon oziroma zakon o ruskem vplivu).
Ta zakon določa, naj posebna komisija preveri, ali so poljski politiki med letoma 2007 in 2022 (Tusk je bil poljski premier med letoma 2007 in 2014) sprejeli odločitve pod vplivom Rusije, ki bi lahko ogrozile varnost Poljske. Gre predvsem za odločitve v zvezi z dobavo ruskih energentov.
Za sestavo koalicije je potrebnih vsaj 231 poslanskih sedežev
Očitki o pronemškem Tusk pa pri delu poljskih volivcev morda uspevajo tudi zato, ker ima delno nemške korenine po materini strani. Po očetovi strani je kašubskega rodu. Kašubi so slovansko ljudstvo, ki živi v okolici Gdanska, mesta, v katerem se je rodil tudi Tusk. Imajo se za Poljake, a govorijo lastni jezik – kašubščino.
Konfederacija, ki je zveza skrajno desnih strank, med drugim nasprotuje "ukrajinizaciji Poljske". Ankete ji napovedujejo okoli deset odstotkov glasov. Na fotografiji sta njena vplivna člana Janusz Korwin-Mikke (levo) in Grzegorz Braun.
Poljski parlament sestavljata spodnji dom, sejm, in zgornji dom, senat. Prvi ima 460 poslancev, drugi pa sto senatorjev. Za sestavo vlado je treba imeti vsaj 231 sedežev v sejmu. Kakšna bo nova poljska vlada, je torej morda odvisno tudi od uspeha manjših strank oziroma predvolilnih koalicij.
Strah pred koalicijo med PiS in Konfederacijo?
Še največ negotovosti sproža vprašanje, ali bo po volitvah Poljska morda dobila koalicijo med PiS in skrajno desno nacionalistično Konfederacijo, ki nabira glasove s protiukrajinsko retoriko. To retoriko je pred tedni začela uporabljati tudi PiS, da bi preprečila odtekanje glasov h Konfederaciji.
