Četrtek, 12. 10. 2023, 23.06
1 leto, 1 mesec
To je stric iz ozadja, ki vleče vse niti v državi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,35
Jaroslawu Kaczynskemu, ki že osem let zapored vlada Poljski, se v nedeljo nasmiha nova zmaga njegove stranke PiS na parlamentarnih volitvah.
Poljski predsednik je Andrzej Duda, poljsko vlado pa vodi Mateusz Morawiecki (oba prihajata iz stranke PiS), toda noben od njiju v resnici ni številka ena na Poljskem. Poljski namreč iz ozadja vlada njun strankarski šef Jaroslaw Kaczynski.
Poljaki bodo v nedeljo izvolili nov parlament: 460 poslancev poljskega sejma in sto senatorjev. Novo poljsko vlado po volitvah bo sestavila stranka oziroma koalicija, ki bo imela v sejmu, spodnjem domu parlamenta, vsaj 231 sedežev.
PiS je po anketah na poti k zmagi
Povpreček zadnjih javnomnenjskih anket, ki jih je 10. oktobra objavil ameriški medij Politico, kaže, da bo v nedeljo zmagala stranka Zakon in pravičnost (PiS). Ankete ji v povprečju namerijo 37 odstotkov glasov. Sledi Državljanska koalicija (KO) s 30 odstotki.
V parlament se bodo po napovedih prebile še naslednje stranke oziroma predvolilne koalicije strank: Tretja pot, Levica in Konfederacija. Vse bodo po napovedih dobile deset odstotkov glasov.
Fanta, ki sta hotela ukrasti zlato Luno
Za zdaj torej kaže, da se bo PiS ohranila na oblasti. Ta stranka je Poljski vladala že med letoma 2005 in 2007, znova pa je prišla na oblast leta 2015. Leta 2019 je znova zmagala.
Brata Kaczynski kot znana otroška igralca v socialistični Poljski:
Stranko sta leta 2001 ustanovila brata dvojčka Lech in Jaroslaw Kaczynski. Dvojčka, rojena v Varšavi leta 1949, sta že kot rosno mlada postala znana med Poljaki, saj sta zaigrala v uspešnem otroškem filmu O dveh, ki sta ukradla Luno (O dwóch takich, co ukradli księżyc).
Protikomunistična aktivista
Oba sta bila v času komunizma protikomunistična aktivista in člana nekomunističnega sindikata Solidarnost. Lech je bil tudi svetovalec vodje Solidarnosti Lecha Walese. Po uvedbi vojaškega režima leta 1981 ga je takratna komunistična oblast za nekaj časa zaprla.
Lech je bil med letoma 2002 in 2005 župan Varšave, med letoma 2005 in 2010 pa poljski predsednik (na volitvah leta 2005 je premagal Donalda Tuska).
Tragedija pri Katinu
Umrl je v tragični letalski nesreči 10. aprila 2010, ko se je letalo, ki je bilo na poti na spominsko slovesnost ob 70. obletnici pomora poljskih častnikov in intelektualcev v Katinskem gozdu, zrušilo tik pred pristankom v ruskem letalskem oporišču v Smolensku. Okoli te nesreče so se spletle številne teorije zarote.
Jaroslaw Kaczynski polaga venec v spomin na brata Lecha in njegovo ženo Mario ob sedmi obletnici njune smrti v letalski nesreči.
Po Lechovi smrti je vso oblast v stranki dobil njegov brat Jaroslaw. Ta je bil med letoma 1990 in 1991 vodja predsedniška urada, ko je bil poljski predsednik Walesa. Prvič bi lahko postal poljski premier po volitvah leta 2005, a se je najprej taktično umaknil v ozadje, da je imel njegov brat Lech večje možnosti za zmago na predsedniških volitvah, ki so sledila parlamentarnim.
Porazi Jaroslawa Kaczynskega
Na čelo poljske vlade sta brata Kaczynski tako postavila Kazimierza Marcinkiewicza. Dobrega pol leta po predsedniških volitvah pa je postal poljski premier Jaroslaw. A to ni bil dolgo, saj je PiS leta 2007 razdrla med volivci ne preveč priljubljeno vladno koalicijo in se odločila za predčasno volitve. A te volitve se niso izšle dobro za PiS, saj je po volitvah pristala v opoziciji, premier pa je postal Tusk iz Državljanske platforme. PiS je bila poražena, čeprav je znižala davke.
Kaczynski je na nov vzpon na oblast čakal osem let. Leta 2010 je poskušal postati predsednik države, a ga je premagal Bronislaw Komorowski iz Državljanske platforme. Morda je bil ta poraz razlog, da Kacyznski na predsedniških volitvah leta 2015 ni znova kandidiral, ampak je v ogenj poslal mlajšega in volivcem bolj všečnega strankarskega kolega Andrzeja Dudo.
Človek iz ozadja in njegove marionete
Taktika je bila uspešna, saj je Duda premagal Komorowskega. To taktiko, s katero je želela PiS nagovoriti tudi bolj zmerne volivce, je Kaczynski uporabil tudi na parlamentarnih volitvah, ki so bile jeseni 2015. V prvi vrsti stranke je bila Beata Szydlo, ki je po volitvah tudi postala premierka, medtem ko je Kacyznski ostal bolj v ozadju in od tam vlekel vse oblastne niti.
Uradno je Mateusz Morawiecki kot predsednik vlade nadrejen svojemu namestniku Jaroslawu Kaczynskemu, dejansko pa je ravno obratno.
Leta 2017 je Kaczynski na čelo vlade postavil nekdanjega bančnika Mateuzsa Morawieckega, ki je bil finančni minister v vladi Szydlove. Ta je ostal na premierskem položaju tudi po volitvah leta 2019. Junija letos je namestnik poljskega premierja postal Kaczynski. Formalno je Kaczynski v vladi podrejen Morawieckemu, dejansko pa je njegov šef.
Veliko omejevanje pravice do splava
Kot je že omenjeno zgoraj, je zmagovalni recept stranke PiS zlitje leve ekonomsko-socialne politike z radodarnimi socialnimi izdatki za državljane ter konservativne politike, kar zadeva družbena vprašanja.
PiS je tako januarja 2021 kljub množičnim protestom žensk še zaostrila zakonodajo glede splava, pri čemer ima podporo Katoliške cerkve. Po novi zakonodaji je splav dovoljen le, če nosečnost ogroža življenje nosečnice in če je bila zanositev posledica posilstva.
Katolištvo in nasprotovanje gibanju LGBT
Ob tem velja omeniti, da je Poljska ena od evropskih držav, ki ima najbolj verno prebivalstvo. Več kot 85 odstotkov Poljakov je krščenih, 82 odstotkov od njih je po podatkih poljskih katoliških župnij tudi dejansko vernih. Po podatkih iz leta 2021 nedeljsko mašo obiskuje 28 odstotkov Poljakov (podatki kažejo padajoči trend). Kot piše ameriški katoliški medij The Pillar, največji odstotek Poljakov redno obiskuje nedeljsko mašo na jugovzhodu Poljske in prav tam je PiS tudi najmočnejša.
Množični protesti proti pravici do omejevanja splava jeseni 2020 niso preprečili spremembe zakonodaje.
Zakon in pravičnost je tudi velika nasprotnica gibanja LGBT (tudi tukaj lahko vlečemo vzporednice z Orbanovo Madžarsko, pa tudi s Putinovo Rusijo). V delih Poljske, kjer je PiS najmočnejša, so lokalne oblasti s sprejetjem resolucij razglasile "od LGBT osvobojena območja". Zaradi ogorčenosti Bruslja in številnih zahodnoevropskih držav ter groženj s prenehanjem izplačevanja evropskih sredstev je večina lokalnih oblasti pozneje umaknila "osvobodilne" resolucije.
Udrihanje čez Bruselj in "dekomunizirana Četrta republika"
PiS velja za evroskeptično stranko (spet vzporednica z madžarskim Fideszom), ki uspešno nabira glasove med Poljaki z udrihanjem čez Bruselj (seveda je Poljska neto prejemnica evropskih sredstev). Tako je spor z Brusljem oziroma EU zaradi vpletanja poljske oblasti v delovanje poljskega sodstva po svoje mlin na vodo Kacyznskemu in PiS. Stališče EU je, da je na Poljskem pravna država ogrožena.
Za kritike sta tako Poljska kot Madžarska t. i. iliberalni državi. PiS svoje posege v sodstvo brani z zatrjevanjem, da ga s tem, ko odstranjuje sodnike iz obdobja komunizma, "dekomunizira". Ta "dekomunizacija" je sicer v skladu s programom t. i. Četrte republike.
Prevzem javne radiotelevizije v "Četrti republiki"
Ta konservativni program, oblikovan leta 1997, trdi, da je t. i. Tretja poljska republika (tj. Poljska po odpravi komunizma) v resnici pokomunistična stvaritev, ki se lahko le s temeljitimi spremembami preoblikuje v demokratično državo. S sloganom Četrta republika je PiS nastopila že pred volitvami leta 2005. PiS si je po prevzemu oblasti tudi politično podredila poljsko javno radiotelevizijo. Ta je po mnenju kritikov postala propagandni stroj v službi vladajoče stranke.
Predvolilni videoposnetek stranke PiS, uperjen proti Tusku in Nemčiji, v katerem nastopa tudi Kaczynski:
☎ Dzwoni Kanclerz Niemiec…#PodmiotowaPolska pic.twitter.com/ll70lWTSIm
— Prawo i Sprawiedliwość (@pisorgpl) September 11, 2023
Stranka PiS Kaczynskega pred volitvami spretno nabira glasove tudi z udrihanjem čez Nemčijo, čeprav je Nemčija največji trgovinski partner Poljske (Nemčija je največji izvoznik na Poljsko in največji uvoznik poljskih izdelkov), največji tuji vlagatelj na Poljskem, ob tem pa nemška podjetja dajejo kruh na stotisoče poljskim delavcem. Kaczynski tekmeca Tuska tudi razglaša za človeka Nemčije.
Poljska zahteva 1,3 bilijona evrov od Nemčije
Seveda PiS pri tem spretno igra na zgodovinski spomin Poljakov, ki so imeli v preteklosti grenke izkušnje z Nemci (na primer zelo krvava zadušitev vstaje v Varšavi leta 1944). Tako je zelo v ospredju obujanje spomina na pakt Molotov-Ribbentrop iz avgusta 1939 (in hkrati molk glede pakta o nenapadanju, ki ga je Poljska januarja 1934 politično kratkovidno sklenila z nacistično Nemčijo – s tem paktom si je Adolf Hitler zavaroval hrbet, da je imel proste roke pri Porenju, Avstriji in Češkoslovaški).
Od Nemčije Poljska od leta 2022 uradno zahteva vojno odškodnino zaradi druge svetovne vojne v višini 1,3 bilijona evrov. Ta zahteva je seveda spreten predvolilni manever stranke PiS za nabiranje volilnih glasov.
