Po zmagi desnice na poljskih volitvah so se odnosi med Nemčijo in Poljsko poslabšali. Nemčija Poljski zaradi spornih zakonov o ustavnem sodišču in medijih grozi celo z "atomsko bombo" - sankcijami EU.
Maja lani je na poljskih predsedniških volitvah kandidat desne stranke Zakon in pravičnost Andrzej Duda premagal dotedanjega desnosredinskega poljskega predsednika Bronislawa Komorowskega.
Poljska oktobra še bolj v desno
Stranka Zakon in pravičnost (PiS), kjer ima glavno besedo nekdanji poljski premier Jaroslaw Kaczynski, je nato oktobra zmagala še na poljskih parlamentarnih volitvah in zasedla več kot polovico sedežev v poljskem sejmu.
Desnosredinska Državljanska platforma (ta je članice konservativne Evropske ljudske stranke, kamor spada tudi nemška CDU, medtem ko je PiS članica Evropske zveze reformistov in konservativcev, katere del so med drugim britanski konservativci ) se je preselila v opozicijo, nova predsednica vlade je postala Beata Szydlo (PiS).
Poljska ustavna kriza
Toda že pred parlamentarnimi volitvami se je zapletlo glede ustavnih sodnikov. V začetku oktobra je namreč poljski sejm, potem ko je že bilo jasno, da se bo po volitvah zamenjala oblast, izvolil pet novih ustavnih sodnikov.
Trije so zamenjali sodnike, ki se jim je devetletni mandat že končal, dva pa sodnika, ki jima bo mandat potekel kmalu, a sta še sodnika. Predsednik Duda ni hotel potrditi nobenega od teh petih izvoljenih kandidatov, po volitvah pa je sejm v novi sestavi izvolil pet novih sodnikov, ki so že prisegli pred Dudo.
Zakon o reformi ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je nato 3. decembra odločilo, da so bile oktobrske volitve treh sodnikov zakonite, dveh pa ne. Ustavno sodišče je tudi zahtevalo od Dude, da potrdi te tri sodnike, čemur pa se je poljski predsednik uprl, ker naj bi bilo število ustavnih sodnikov neustavno.
Pred božičem je sejm nato sprejel zakon, ki je določal, da je za sprejetje odločitev v 15-članskem ustavnem sodišču potrebna dvotretjinska večina, ne več navadna večina. Zakon tudi omogoča odpoklic ustavnih sodnikov.
Množični shodi proti in v podporo vladi
Sredi decembra je v Varšavi proti poljski vladi protestiralo več deset tisoč privržencev opozicije, sledil je prav tako shod več deset tisoč podpornikov vlade.
Poleg ustavne krize buri duhove na Poljskem tudi novi medijski zakon, ki javno televizijo in radio spreminja v nacionalni kulturni ustanovi. Opozicija vladi očita, da si skuša z zakonom podrediti javne medije, zato je sledil protestni odstop direktorjev poljske javne televizije (z uveljavitvijo novega zakona bi ti samodejno izgubili svoje položaje).
Nemške kritike na račun nove poljske vlade
Na sporne zakone se je odzvala tudi tujina, pri čemer je nestrinjanje z dejanji nove poljske vlade najmočnejše ravno v Nemčiji. Kritike na račun poljske vlade so tudi na prvih straneh nemških časopisov.
Predsednik Evropskega parlamenta, nemški socialdemokrat Martin Schulz, je poljski vladi skorajda očital državni udar, evropski komisar za digitalno ekonomijo in družbo Günther Oettinger, ta prihaja iz stranke CDU, ki jo vodi nemška kanclerka Angela Merkel, pa je prepričan, da je treba Poljsko postaviti pod drobnogled Evropske komisije.
Zastraševanje Poljske z "atomsko bombo"
Evropska komisija bo tako po Oettingerjevih napovedih 13. januarja razpravljala o tem, ali bo začela izvajati postopek nadzora nad Poljsko. V skrajnem primeru, kot piše nemški časnik Die Welt, bi lahko na podlagi sedmega člena Evropske pogodbe (nekdanja evropska komisarka Viviane Reding je člen označila za "jedrsko možnost" in ga primerjala z atomsko bombo) Poljsko zaradi protipravnih dejanj izključili iz EU.
Vsekakor je nemška kanclerka lahko zaskrbljena zaradi nove poljske vlade. Z zmago poljske desnice, ki se zgleduje po madžarskem premierju Viktorju Orbanu, je postal nemški načrt o vseevropski razdelitvi prosilcev za azil, ki od poletja prihajajo po balkanski poti, še bolj neuresničljiv.
Poljska kot branik krščanske Evrope
Nova poljska vlada je tudi razveljavila odločitev prejšnje vlade, da sprejme nekaj tisoč prosilcev za azil iz drugih držav EU. Odločitev ne preseneča, saj je stranka Zakon in pravičnost, ki se ima tako kot Orban za branik krščanske Evrope, pred volitvami glasove nabirala tudi s protimuslimansko retoriko.
Poljska ima tudi dokaj velikopotezne zunanjepolitične cilje, saj skuša tesneje povezati evropske države med Baltskim, Črnim in Jadranskim morjem – torej oblikovati nekakšen blok držav med Nemčijo in Rusijo.
Poceni delovna sila za Nemčijo ali enakopraven partner?
Novi poljski zunanji minister Witold Waszczykowski je v pogovoru za nemški časnik Bild Nemčijo javno vprašal, ali vidi Poljsko le kot državo poceni delovne sile, kot dobaviteljico in delavnico velikih nemških koncernov ter kot nemški varovalni pas pred Rusijo.
Kot pravi poljski zunanji minister, Poljska od Nemčije pričakuje solidarnost in partnerski odnos. Tako naj Nemčija preneha nasprotovati namestitvi Natovih sil na Poljsko (Nemčija temu nasprotuje, ker noče jeziti Rusije).
Poljska pričakuje nemško razumevanje
Tudi glede razdelitve beguncev oziroma prosilcev za azil Waszczykowski pričakuje nemško razumevanje. Kot poudarja, je na Poljskem že zdaj več kot milijon ukrajinskih beguncev, prav tako ima Poljska 1,5 milijona brezposelnih. Poljska vlada tudi daje prednost vrnitvi dveh milijonov Poljakov, ki so se s trebuhom za kruhom v zadnjih letih odselili v druge države.
Poljski zunanji minister pravi, da so begunci iz Sirije in Iraka dobrodošli na Poljskem, a poudarja, da želi Poljska sama izbrati, kdo lahko pride v njihovo državo.
Svarila pred prisilnimi deportacijami beguncev na Poljsko
Prav tako bo Poljska sprejela samo begunce, ki imajo urejene dokumente, ki ne prihajajo iz ekonomskih razlogov in ki želijo prostovoljno priti na Poljsko. Prisilne deportacije beguncev na Poljsko bi bile v luči poljske zgodovine usodne, še opozarja Waszczykowski.