Ponedeljek, 25. 9. 2023, 22.25
7 mesecev, 1 teden
Bodo mlade ženske odločile, ali bo ta država še podpirala Ukrajino?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,90
Med demografskimi skupinami na Poljskem sprejemanju beguncev oziroma begunk iz Ukrajine najbolj nasprotujejo mlade ženske.
Poljska je dolgo veljala za eno največjih podpornic Ukrajine, zadnje mesece pa se poljska naklonjenost Ukrajini ohlaja. Pri tem imajo pomembno vlogo bližajoče se parlamentarne volitve na Poljskem in javnomnenjska krepitev Konfederacije, zveze poljskih desničarskih nacionalističnih strank.
Ko je lani februarja Rusija napadla Ukrajino, je Poljska postala najbolj goreča zagovornica vojaške pomoči Zahoda njeni vzhodni sosedi. Poljska je do zdaj Ukrajini dala za 3,3 milijarde ameriških dolarjev orožja. Glede na delež bruto domačega proizvoda (BDP) je Poljska med najbolj velikodušnimi podpornicami Ukrajine.
Poljska pomoč Ukrajini
Poljska pomoč Ukrajini znaša po podatkih Inštituta za svetovno gospodarstvo iz Kiela 0,69 odstotka poljskega BDP. To Poljsko na lestvici uvršča na šesto mesto, pred njo so Danska (1,06 odstotka BDP), Latvija (1,13 odstotka BDP), Estonija (1,28 odstotka BDP), Litva (1,36 odstotka BDP) in Norveška (1,71 odstotka BDP).
Poljska je glede na svojo lego tudi glavna dobavna pot zahodne pomoči Ukrajini. Zahodna pomoč Ukrajini se večinoma pred odhodom v Ukrajino zbira v poljskem obmejnem mestu Rzeszow.
Sprejem ukrajinskih beguncev
Poljska je tudi na široko odprla vrata za ukrajinske begunce. Od 24. februarja 2022 do septembra letos je v Poljsko vstopilo več kot 5,4 milijona beguncev iz Ukrajine. Za veliko večino je Poljska samo odskočna deska za pot naprej, okoli 970 tisoč beguncev pa je ostalo v državi.
Fotografija poljskega premierja Mateusza Morawieckega in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega iz časov, ko sta bili državi tudi na zunaj tesni zaveznici. Pred poljskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 15. oktobra, pa so se med Varšavo in Kijevom pojavile hude besede. Številni politični analitiki domnevajo, da se bodo odnosi spet izboljšali po volitvah.
Od zahodnih držav je več beguncev iz Ukrajine sprejela le Nemčija, in sicer nekaj manj kot 1,1 milijona. Že pred vojno v Ukrajini pa so na Poljsko prihajali Ukrajinci, ki so v tej državi dobili delo, teh je bilo več kot milijon.
Nasprotniki poljsko-ukrajinskega zavezništva
Toda vsi Poljaki niso navdušeni nad prihodom ukrajinskih beguncev in poljsko proukrajinsko politiko. Te Poljake je začela nagovarjati zveza poljskih nacionalističnih in protiukrajinskih strank z imenom Konfederacija. Zanjo je bila že pred vojno značilna proruska in protizahodna politična retorika.
Janusz Korwin-Mikke, ta je eden od voditeljev Konfederacije, celo zagovarja poljsko priznanje ruske priključitve polotoka Krim. Prepričan je tudi, da Rusija ni sovražnica Poljske, ampak je to Ukrajina. Njegov strankarski kolega in poljski poslanec Grzegorz Braun pa je lani poleti začel kampanjo z imenom Ustavimo ukrajinizacijo Poljske.
Padec podpore sprejemanju Ukrajincev
Namen kampanje je bil odvrniti Poljake od podpore beguncem s pretiravanjem potencialnega kulturnega vpliva prevzema toliko Ukrajincev in poudarjanjem zgodovinskih razlik med obema narodoma, trdi poljski sodelavec možganskega trusta Nemški Marshallov sklad ZDA (GMF) Mikolaj Bronert.
Poljska je bila že pred vojno zaželeni cilj za Ukrajince, ki odhajajo s trebuhom za kruhom v tujino. Po izbruhu vojne je Poljska na stežaj odprla vrata za begunce iz Ukrajine (devetdeset odstotkov beguncev iz Ukrajine predstavljajo ženske in otroci). Zdaj pa je na Poljskem navdušenje nad sprejemanja ukrajinskih beguncev malce upadlo, čeprav ima še vedno večinsko podporo.
Dejstvo je, da je začelo poljsko navdušenje nad sprejemom ukrajinskih beguncev plahneti. Kot piše Reuters, je na začetku vojne sprejem ukrajinskih beguncev podpiralo 91 odstotkov, letos poleti pa 69 odstotkov vprašanih. Delež nasprotnikov se je s štirih odstotkov povečala na četrtino.
Najbolj proti so mlade ženske
Anketa je pokazala, da so med demografskimi skupinami proti sprejemu ukrajinskih beguncev zlasti mlade ženske. Razlog naj bi bil v tem, da na Poljsko prihajajo zlasti mlade Ukrajinke, ki naj bi jih mlade Poljakinje občutile kot tekmice pri iskanju služb in partnerjev.
Konfederacija, ki je na prejšnjih volitvah dobila 6,8 odstotka glasov, anketa pa ji letos napovedujejo okoli deset odstotkov, nasprotuje tudi obilni poljski vojaški pomoči Ukrajini. Poslanec Konfederacije Robert Winnicki je tako prepričan, da bo poljska vojaška pomoč Ukrajini vodila do demilitarizacije Poljske. Kot trdi, mora Poljska podpirati Ukrajino, ne da bi pri tem oslabila lastne obrambne zmogljivosti.
Poljska prepoved uvoza ukrajinskega žita
To retoriko je v zadnjem času prevzela tudi poljska vlada pod vodstvom Mateusza Morawieckega (PiS), ko je napovedala konec poljske vojaške pomoči. Toda dejstvo je, da zadnja poljska dobava orožja Ukrajini sega v letošnji april, torej se je dobava poljskega orožja dejansko ustavila že letos spomladi.
Zveza nacionalističnih poljskih strank Konfederacija je že lani začela kampanjo proti sprejemanju ukrajinskih beguncev. Prav tako Konfederacija nasprotuje preveč obsežni dobavi poljskega orožja Ukrajini. Na fotografiji sta Janusz Korwin-Mikke in Grzegorz Braun, ki sta ena od vodilnih članov Konfederacije.
Spomladi letos je Poljska tudi prepovedala uvoz ukrajinskega žita in druge hrane, sledili pa sta ji Madžarska in Slovaška. Glavni krivec za to je ruska blokada oziroma omejevanje ukrajinskega izvoza žita po Črnem morju na Bližnji vzhod in v Afriko, zaradi česar se je ukrajinski izvoz usmeril proti Evropi. To cenejše ukrajinsko žito je pomenilo pritisk na cene, kar je udarilo po žepih vzhodnoevropske kmete, tudi poljske. Ti pa so pomembna volilna baza za poljsko vladajočo stranko PiS.
Strah PiS pred odtekanjem glasov h Konfederaciji
PiS je skupaj s svojimi zaveznicami, združenimi v koalicijo Združena desnica, na vrhu javnomnenjskih anket, zaradi česar se ji 15. oktobra letos, ko bodo parlamentarne volitve, obeta zmaga. Toda kot je maja letos pisal Mikolaj Bronert, so takratne projekcije Združeni desnici napovedovale nekaj več od 200 sedežev v sejmu (to je spodnji dom poljskega parlamenta), premalo, da bi sama sestavila vlado, saj za večino potrebuje vsaj 231 sedežev.
Protiukrajinska retorika in prepoved uvoza ruskega žita sta tako poskus PiS, da bi preprečila odtekanje desnih glasov h Konfederaciji oziroma t. i. zapiranje desnega boka. Čim več glasov bo namreč dobila Konfederacija, tem manj je možnosti za večino PiS oziroma Združene desnice v sejmu.
