Več tisoč Rusov v Latviji pozvali, naj zapustijo državo

19.58 Po oceni ZN zaradi protivojnih protestov v Rusiji aretiranih več kot 20 tisoč ljudi

Od začetka invazije na Ukrajino je bilo v Rusiji zaradi udeležbe na protivojnih demonstracijah aretiranih več kot 20 tisoč ljudi, je danes med razpravo o razmerah v Rusiji v Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi ocenila posebna poročevalka ZN za človekove pravice v Rusiji Mariana Katzarova. Rusija izjav poročevalke med razpravo ni komentirala.

Zaradi protivojnih dejavnosti je bilo vloženih več kot 600 obtožnic, je dodala in kot enega izmed obtoženih omenila Olega Orlova, eno od vodilnih osebnosti nevladne organizacije za človekove pravice Memorial, ki mu grozi 15 let zapora, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Katzarova je že v začetku tedna opozorila, da so ruske oblasti od začetka vojne močno omejile svobodo združevanja, mirnega zbiranja in izražanja in temeljito spodkopale neodvisnost sodstva in jamstva za pošteno sojenje.

Izrazila je obžalovanje, da v Rusiji proti drugače mislečim samovoljno uporabljajo različne upravne sankcije, proti mirnim protestnikom pa silo. Obsodila je sistematično zatiranje civilne družbe v tej državi in dodala, da se razmere na področju človekovih pravic v Rusiji vztrajno slabšajo že zadnji dve desetletji.

Svet ZN za človekove pravice je Katzarovo leta 2022 imenoval za posebno poročevalko za človekove pravice v Rusiji. Moskva sicer njenega mandata ne priznava, zato Katzarova tudi ne sme potovati v to državo.

19.45 V Latviji 3.500 Rusov pozvali, naj zapustijo državo

V Latviji so ta teden okoli 3.500 ruskih državljanov pozvali, naj zapustijo državo. Urad za migracije jih je namreč obvestil, da nimajo urejenih pogojev za podaljšanja dovoljenja za bivanje v tej državi članici Evropske unije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po navedbah urada gre za osebe, ki niso predložile potrebnih dokumentov za podaljšanje stalnega bivanja oziroma se do 1. septembra niso prijavile na izpit iz latvijščine. Državo morajo zapustiti do 30. novembra.

Latvijski parlament je lani sprejel spremembo zakona, v okviru katerega so zaostrili pogoje za bivanje v državi za ruske državljane. Tako morajo ruski državljani po novem dobiti dovoljenje za stalno bivanje, pogoj za to pa je dokazilo o znanju jezika na ravni A2, kar pomeni osnovno poznavanje jezika. Nova ureditev, ki je močno razburila Rusijo, vpliva na okoli 20 tisoč ljudi.

Rok za prijavo na izpit so imeli do 1. septembra. Kdor izpita ni opravil, a se je nanj prijavil, lahko zaprosi za dovoljenje za bivanje za dve leti in izpit znova opravi v tem času. Drugi, ki se niti niso prijavili, pa morajo državo zapustiti.

Kritiki sicer opozarjajo, da zaostritev pogojev vpliva predvsem na starejše in tiste, ki iščejo zaščito, ti pa naj ne bi pomenili nevarnosti za nacionalno varnost. Nekateri od njih že vse življenje živijo v Latviji, ki je bila do leta 1991 del Sovjetske zveze.

19.25 Bolgarija izgnala vodjo ruske pravoslavne cerkve v Sofiji

Bolgarija je izgnala vodjo ruske pravoslavne cerkve v Sofiji in dva beloruska duhovnika, so danes sporočile oblasti. Bolgarska agencija za nacionalno varnost je trojico obtožila, da izvajajo "hibridno strategijo Moskve za načrtno vplivanje na družbenopolitične procese v Bolgariji v korist ruskih geopolitičnih interesov".

Agencija, ki je moške identificirala le z njihovimi začetnicami in državljanstvom, jim je prav tako za pet let prepovedala vstop v državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusko veleposlaništvo v Sofiji je odločitev bolgarskih oblasti ostro obsodilo. "Sedanje bolgarsko vodstvo si je zadalo nalogo uničiti družbeno-politične, kulturne in humanitarne vezi med našima državama," je zapisalo na Facebooku. Ob tem je dodalo, da je bil eden od izgnanih moških predstavnik ruske pravoslavne cerkve v Sofiji, arhimandrit Vassian.

Bolgarija, članica EU in Nata, je slovanska in pravoslavna država, ki je z Rusijo tesno zgodovinsko in kulturno povezana. Odnosi med državama pa so se zaostrili, ko je Rusija februarja lani sprožila invazijo na Ukrajino. V odzivu na rusko agresijo je Sofija že lani izgnala 70 ruskih diplomatov.

18.05 Zelenski pred pogovorom v Beli hiši obiskal ameriški kongres

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v Washingtonu, kjer je zjutraj obiskal ameriški kongres, pozneje pa ga pred pogovorom s predsednikom ZDA Joejem Bidnom čaka še obisk Pentagona. Zelenski je v kratki izjavi dejal, da so bili pogovori s kongresniki dobri, poroča televizija MSNBC.

Zelenski je v Washington prispel iz New Yorka, kjer je na zasedanju 78. Generalne skupščine ZN Rusijo med drugim obtožil genocida. V primerjavi z obiskom decembra lani, ko je govoril pred obema domovoma kongresa, pa je po poročanju ameriških medijev tokrat navdušenje nad predsednikom države, ki jo je februarja lani napadla Rusija, nekoliko manjše.

Predvsem konservativni republikanci, ki zavračajo nadaljevanje vojaške pomoči Kijevu, v predstavniškem domu napovedujejo blokado proračuna, v okvirju katerega je predsednik Biden za Ukrajino zaprosil še za 24 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino.

Ameriški kongres je doslej potrdil okrog 43 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, skupaj pa je tej državi namenil okrog 100 milijard dolarjev. Predsednik predstavniškega doma kongresa Kevin McCarthy ni izrecno proti dodatni pomoči, vendar pa je pred dnevi izrazil željo, da mu Bela hiša razloži, kakšen je načrt za konec vojne oziroma zmago.

Zelenski je novinarjem v kongresu na kratko povedal, da je bil pogovor dober, ko se je sprehodil mimo njih, ob strani pa sta mu stala vodja senatne večine demokrat Chuck Schumer in vodja manjšine, republikanec Mitch McConnell. Schumer je potem na kratko povedal, da jim je Zelenski razložil, da bo Ukrajina brez nadaljevanja ameriške pomoči izgubila vojno.

Zelenski je ob prihodu v Washington izjavil, da Ukrajina potrebuje boljše sisteme zračne obrambe, ko se spopada s poplavo ruskih napadov z brezpilotnimi letali. O tovrstnih potrebah bo govoril v Pentagonu in pozneje v Beli hiši, ki jo bo obiskal skupaj s prvo damo Oleno Zelensko.

Biden je glede podpore Ukrajini neomajen in to si je zastavil tudi kot eno od glavnih tem med kampanjo za drugi predsedniški mandat, ki ga bo poskušal osvojiti na volitvah prihodnjega novembra.

15.34 Von der Leynova pozdravila ukrajinske ukrepe na področju izvoza žita

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo v New Yorku v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pozdravila ukrepe Kijeva, ki jih je ta napovedal po odpravi evropskih omejitev na področju uvoza ukrajinskega žita. V Bruslju so medtem omenili možnost ukrepanja proti članicam, ki so uvedle enostranske ukrepe.

Na srečanju ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov je Zelenski predsednici komisije von der Leynovi, romunskemu predsedniku Klausu Iohannisu in namestnici bolgarskega premierja Mariji Gabriel predstavil ukrepe, ki jih namerava Ukrajina uvesti na področju izvoza žita.

V zameno za odpravo omejitev, ki jih je EU do preteklega petka izvajala na področju uvoza pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen, se je namreč Kijev zavezal, da bo sam nadzoroval izvoz v unijo.

"Cenimo ukrajinske učinkovite ukrepe za preprečevanje motenj na trgih v sosedah, ki so članice EU," je po pogovorih prek družbenega omrežja X sporočila von der Leynova.

Ob tem je zapisala, da Romunija in Bolgarija igrata ključno vlogo pri zagotavljanju ukrajinskega izvoza, za kar se je tema dvema članicama zahvalil tudi Zelenski.

V zapisu na omrežju X je dodal, da skupaj z Bolgarijo in Romunijo iščejo logistične rešitve, kako povečati tranzit prek tako imenovanih solidarnostnih pasov, s katerimi želi EU Ukrajini pomagati pri izvozu njenega blaga. Govorili pa so tudi o alternativnih poteh.

Romunski predsednik Iohannis je po pogovorih zagotovil, da bo Romunija podpirala Ukrajino, dokler bo treba.

Ukrajina se je v preteklih dneh zapletla v spor s Poljsko, Madžarsko in Slovaško, ki so kljub odpravi evropskih omejitev za uvoz žita iz Ukrajine podaljšale prepoved. Ukrajina se je odločila za tožbo teh treh držav pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).

Najbolj so se zaostrili odnosi med Kijevom in Varšavo, ki je danes napovedala, da Ukrajini ne bo več dobavljala orožja, z izjemo predhodno dogovorjenih dobav. Slovaška in Ukrajina pa sta medtem sklenili dogovor, ki naj bi do konca leta odpravil prepoved uvoza ukrajinskega žita na Slovaško.

Na Evropski komisiji so danes poudarili, da je trgovinska politika v izključni pristojnosti EU, kar pomeni, da članice na tem področju ne smejo sprejemati enostranskih ukrepov. Ukrajina je predstavila načrt ukrepov za nadzor nad izvozom žita, tako da po njihovi uvedbi ne bo potrebe po enostranskih ukrepih, je povedala tiskovna predstavnica komisije Miriam Garcia Ferrer.

"Si pa seveda komisija pridržuje pravico, da proti članicam, ki so uvedle enostranske ukrepe, sproži postopek ugotavljanja kršitev prava EU, če bo treba," je poudarila. Bruselj si trenutno po besedah tiskovne predstavnice prizadeva za iskanje rešitve, tako da ukrepi članic ne bi bili potrebni.

Komisija in Ukrajina bosta poskušali rešitev poiskati tudi v posvetovanjih glede tožbe Ukrajine proti trojici članic pred WTO. Članice namreč zaradi izključne pristojnosti EU na področju trgovine pred WTO v primeru tožbe tretje države zastopa Bruselj.

14.51 Bratislava in Kijev sklenila dogovor o uvozu ukrajinskega žita

Slovaška in Ukrajina sta sklenili dogovor o trgovanju z žitom, ki naj bi do konca leta odpravil prepoved uvoza ukrajinskega žita na Slovaško, so danes sporočili iz Bratislave. Ta je pred tem od Kijeva zahtevala, da ustavi vse pravne ukrepe proti Slovaški. Te je Kijev sprožil po tem, ko je Slovaška podaljšala omejitve uvoza žita iz Ukrajine.

"Dokler se ta sistem ne bo začel uporabljati in dokler ne bo preizkušena njegova polna funkcionalnost, bo prepoved uvoza štirih vrst blaga iz Ukrajine (...) veljala do konca leta 2023," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo slovaško ministrstvo za kmetijstvo.

Kmetijski minister Jozef Bireš je pred tem v sredo med telefonskim pogovorom z ukrajinskim kolegom Mikolo Solskim zahteval, da Ukrajina "ustavi vse pravne ukrepe proti Slovaški". Po navedbah slovaškega kmetijskega ministrstva je Solski obljubil, da bo Ukrajina to storila, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.

Te ukrepe je Kijev sprožil po tem, ko so se Slovaška, Madžarska in Poljska odločile podaljšati omejitve na uvoz žita iz Ukrajine - kljub odločitvi EU, da omejitev ne podaljša.

V luči podaljšanja prepovedi uvoza ukrajinskega žita je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v torek v govoru ob začetku zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku dejal, da se nekatere evropske države v solidarnosti z Ukrajino le pretvarjajo. Dan prej je Kijev proti trojici držav pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) vložil tudi tožbo.

Poljska je v odziv na te opazke v sredo na pogovor poklicala ukrajinskega veleposlanika v Varšavi, danes pa je nato napovedala, da Ukrajini ne bo več dobavljala orožja, z izjemo predhodno dogovorjenih dobav.

EU je omejitve uvoza iz Ukrajine prvotno uvedla po tem, ko so se ukrajinske sosede zaradi prevelikih količin uvoženega ukrajinskega žita znašle v težavah. Zaloge so se začele kopičiti, zaradi česar je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da so izkrivljale tržne razmere.

10.01 Putin s kitajskim zunanjim ministrom za okrepitev sodelovanja v multipolarnem svetu

Kitajska in Rusija morata okrepiti sodelovanje v luči kompleksnih razmer v svetu, ki postaja vse bolj multipolaren, sta se na srečanju v Sankt Peterburgu v sredo strinjala kitajski zunanji minister Vang Ji in ruski predsednik Vladimir Putin.

Kot je po poročanju kitajskih medijev na srečanju s Putinom dejal Vang Ji, se svet hitro pomika proti multipolarnosti. "Ekonomska globalizacija napreduje proti čelnemu vetru, enostranska dejanja so nevzdržna in hegemonija ni priljubljena," je dejal minister, ki je v Rusiji na večdnevnem obisku. Obe strani morata po njegovih besedah krepiti večstransko strateško sodelovanje, zaščititi svoje legitimne pravice in interese ter si prizadevati za "spodbujanje mednarodnega reda v smeri poštenja in pravičnosti".

Putin je glede na sporočilo Kremlja dejal Vangu, da se "naša stališča glede pojava multipolarnega sveta skladajo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajska in Rusija se označujeta za strateški partnerici in obe redno hvalita svoje partnerstvo ter gospodarsko in vojaško sodelovanje. Dodatno sta se zbližali po začetku ruske agresije nad Ukrajino februarja lani. Zlasti Kremelj si je ob vse večji izolaciji začel prizadevati za poglobitev odnosov s Pekingom. Ta ruske invazije ni obsodil in se poskuša prikazati kot nevtralna stran, obenem pa Rusiji zagotavlja pomembno diplomatsko in finančno pomoč.

Putin je med srečanjem z Vangom v sredo potrdil, da bo oktobra na povabilo svojega kitajskega kolega Ši Džinpinga obiskal Peking. To bo njegovo prvo potovanje na Kitajsko od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani.

Putin je med srečanjem z Vangom v sredo potrdil, da bo oktobra na povabilo svojega kitajskega kolega Ši Džinpinga obiskal Peking. Foto: Reuters

9.20 Po govoricah, da je umrl, se je Kadirov oglasil iz bolnišnice

Po objavah na družbenih omrežjih, da je čečenski vodja Ramzan Kadirov v nedeljo umrl v bolnišnici, se je ta odzval z objavo posnetka. Trdi, da je bil v bolnišnici zaradi bolnega strica, kar je razvidno tudi s posnetka. "Hkrati bom komentiral govorice o svojem zdravstvenem stanju. Hvaljen naj bo Alah, da sem živ in zdrav, in ne razumem, zakaj je takšen hrup glede mojega zdravja. Čeprav je v tem tudi nekaj dobrega – zdaj javnost ve, kateri mediji in kateri posamezniki nesramno lažejo svojemu občinstvu," je povedal.

Kadyrov has published a video of himself in the hospital. He claims that he has been at the bedside of his sick uncle.

Kadyrov is never shown up close in the video. He commented on his well-being rather vaguely: "At the same time, I will comment on the rumors surrounding my… pic.twitter.com/vUfctJ0roK

— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) September 20, 2023

Novice Čečenski voditelj Ramzan Kadirov naj bi padel v komo

8.24 V Ukrajini nove žrtve ruskega obstreljevanja, napadi tudi nad Krimom

Več mest po Ukrajini je bilo ponoči tarča ruskega obstreljevanja. V Hersonu sta umrla dva človeka, v Kijevu in Harkovu je bilo več ljudi ranjenih. Poročajo tudi o poškodbah na civilni infrastrukturi. Ukrajinska stran naj bi medtem obstreljevala polotok Krim, ki je pod ruskim nadzorom, pri čemer Rusija trdi, da je sestrelila vse drone nad območjem.

Ukrajinski generalštab je davi poročal o raketnih napadih na civilno infrastrukturo v več regijah po državi. V Hersonu na jugu države sta bila pri obstreljevanju stanovanjskega predela mesta ubita 29- in 41-letni moški, je sporočil regionalni guverner Oleksandr Prokudin. Še štiri ljudi so prepeljali v bolnišnico.

‼️During the night, Russia launched a massive missile attack on Ukraine. Explosions were heard in Kyiv, Kharkiv, Rivne, Cherkasy, Khmelnytskyi, and Lviv regions.

• Over #Kyiv and its surroundings, air defenses destroyed 20 Russian targets. Missile fragments fell in three… pic.twitter.com/eXTpZoVgWV

— KyivPost (@KyivPost) September 21, 2023

Tarča napada z vodenimi raketami je bil po navedbah ukrajinskih oblasti tudi Kijev. Vodja kijevske vojaške uprave Sergij Popko je sporočil, da so med drugim z zračno obrambo uničili več kot 20 "tarč". Ostanki sestreljenih raket so padli na mesto in po besedah župana Vitalija Klička ranili najmanj sedem ljudi. Poškodovanih je bilo tudi več stavb.

Ruska vojska naj bi ponoči obstreljevala še Harkov na vzhodu Ukrajine, kjer sta bila po navedbah župana Igorja Terehova dva človeka ranjena. Guverner okoliške regije Oleg Sinegubov je poročal o škodi na civilni infrastrukturi, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Prav tako so ruske rakete poletele nad Lvov na severozahodu. Po besedah guvernerja Maksima Kozickega so tri rakete zadele Drohobič blizu Lvova, informacij o morebitnih žrtvah pa ni podal.

Skupno je ukrajinska zračna obramba ponoči sestrelila 36 od 43 vodenih raket, ki so jih nad Ukrajino spustili ruski bombniki, je javil vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni. V Kijevu so v luči zadnjih napadov posvarili pred težkimi prihajajočimi meseci. "Pred nami so težki meseci: Rusija bo napadala energetska in kritično pomembna poslopja," je ob vse večji zaskrbljenosti glede energetske varnosti pred zimo sporočil namestnik vodje predsedniškega urada Oleksij Kuleba.

Obenem pa poročila o napadih prihajajo tudi s polotoka Krim, ki si ga je Rusija leta 2014 nezakonito priključila. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je sporočila, da je njihova vojska izvedla napad na tamkajšnja oporišča ruske vojske. Med drugim je bilo nad Sevastopolom videti oblake dima.

Proruske oblasti so medtem poskušale zmanjšati pomen dogajanja, češ da so ukrajinske napade odbili, dim pa naj bi namerno razpršili v zrak, da bi deloval kot ovira za napade. Tudi rusko obrambno ministrstvo je sporočilo podobno in navedlo, da so nad Krimom, Črnim morjem in v regijah Belgorod in Orjol ponoči skupno sestrelili 22 ukrajinskih dronov.

Posledice napada na Kijev. Foto: Reuters

6.29 Napetost med Ukrajino in Poljsko narašča

Poljska, ena najtesnejših zaveznic Ukrajine v vojni z Rusijo, je napovedala, da državi ne bo več dobavljala orožja, saj se diplomatski spor glede žita med državama stopnjuje, poroča BBC.

Za to potezo, ki jo je naznanil premier Mateusz Morawiecki, se je Poljska odločila po tem, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v govoru ob začetku zasedanja Generalne skupščine ZN dejal, da se nekatere države pretvarjajo v solidarnosti z Ukrajino. Mislil je na Poljsko, Slovaško in Madžarsko, ki zavračajo uvoz ukrajinskega žita. Poljska je besede Zelenskega označila za neupravičene, saj država Ukrajino podpira že od prvih dni vojne.

Namesto pošiljanja orožja v Ukrajino se Poljska zdaj "aktivno oborožuje". "Razumem, da se Ukrajina brani pred brutalnimi ruskimi napadi, vendar moramo braniti lastno državo," je dejal Morawiecki. Danes je Varšava sicer sporočila, da bo izvedla le predhodno dogovorjene dobave. "Poljska bo izvedla le predhodno dogovorjene dobave streliva in oborožitve," je za poljsko tiskovno agencijo PAP povedal tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Muller in poudaril, da so se v Varšavi za to odločili zaradi vrste "popolnoma nesprejemljivih izjav in diplomatskih gest" Ukrajine.

Ob tem je izpostavil, da je Poljska v prvih mescih ruske invazije Ukrajini dobavljala orožje in strelivo, medtem ko so druge države EU šele govorile o podpori. Po njegovih besedah je Poljska s tem pomagala odbiti ruski napad na Ukrajino in posledično druge države EU.

Spor o žitu se je začel hitro po začetku ruskega napada na Ukrajino, ki je skoraj v celoti zaprl glavne ladijske poti po Črnem morju in Ukrajino prisilil, da poišče alternativne kopenske poti. To je vodilo do tega, da so velike količine žita končale v srednji Evropi. Evropska unija je z namenom, da bi zaščitila lokalne kmete, ki so se bali, da ukrajinsko žito znižuje njihove lokalne cene, posledično začasno prepovedala uvoz žita v Bolgarijo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Slovaško. Prepoved se je končala 15. septembra in EU se je odločila, da je ne bo podaljšala. Kljub temu pa so se Madžarska, Slovaška in Poljska odločile, da jo bodo izvajale še naprej. 

Pred dnevi pa smo poročali, da je Ukrajina pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) vložila tožbe proti Poljski, Madžarski in Slovaški zaradi njihovega enostranskega podaljšanja omejitve uvoza žita iz Ukrajine kljub odločitvi EU, da omejitev ne podaljša. Evropska komisija se je v petek namreč odločila, da ne bo podaljšala omejitev uvoza žita iz Ukrajine v Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Varšava, Budimpešta in Bratislava so nato napovedale lastne enostranske prepovedi uvoza. Trdijo namreč, da delujejo v interesu svojih gospodarstev in da želijo s to potezo zaščititi svoje kmete.

Ukrajinski trgovinski predstavnik Taras Kačka je dejal, da so v njihovih očeh "ti ukrepi izraz popolnega nezaupanja Evropski komisiji", in dodal, da je "pomembno dokazati, da so ta dejanja pravno napačna, zato bomo jutri sprožili sodne postopke". Opozoril je, da odkrito nasprotovanje Poljske, Madžarske in Slovaške Bruslju ni le notranja zadeva EU, ampak gre tudi za vprašanje, ali lahko mednarodni trgovinski partnerji zaupajo, da Bruselj govori v imenu EU.

Poljsko zunanje ministrstvo je ob tem sporočilo, da "izvajanje pritiska na Poljsko" in "pošiljanje pritožb na mednarodna sodišča" nista načina za reševanje nesoglasij med državama. Kijev pa se je odzval s pozivom Poljski, naj "pusti čustva ob strani".

Morawiecki je besede Zelenskega označil za neupravičene, saj država Ukrajino podpira že od prvih dni vojne. Foto: Reuters

Novice Ukrajina vložila tožbe proti Poljski, Madžarski in Slovaški

Novice Evropske države prepovedujejo vstop vozilom z ruskimi tablicami

Novice Lahko zaradi te afere poči med Nemčijo in Poljsko?

Novice Putin sprejel povabilo in potrdil oktobrski obisk zavezniške države