Putin sprejel povabilo in potrdil oktobrski obisk zavezniške države

22.22 Pirc Musarjeva: To je bilo najbolj smrtonosno leto v skoraj 30 letih

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes v okviru odprte razprave Varnostnega sveta ZN o Ukrajini v New Yorku podprla zahteve, da Rusija konča svojo invazijo. Prepričana je, da je treba za dolgoročen mir zadostiti pravičnosti, kar vključuje tudi kaznovanje odgovornih.

Predsednica je zagotovila, da Slovenija obsoja rusko agresijo na Ukrajino, ki ima večplastne posledice. Najbolj neposredno vpliva na ukrajinsko ljudstvo, pa tudi na odnose med državami v regiji in svetu in na prehransko varnost.

Vojno v Ukrajini je po njenih besedah treba postaviti v širši kontekst. Lani se je število smrtnih žrtev konfliktov povečalo za 97 odstotkov. "To je bilo najbolj smrtonosno leto v skoraj 30 letih," je izpostavila. K temu je po oceni Pirc Musarjev največ prispevala vojna v Ukrajini, ki pa je bila le eden od 55 konfliktov po svetu. Vsi med njimi so pomembni in zahtevajo našo pozornost, je menila.

"Trajen mir je mogoče doseči le, če je zagotovljena pravičnost," je prepričana Pirc Musarjeva. Zagotovila je, da Slovenija odločno podpira boj proti nekaznovanosti, saj da bi morali vsi odgovorni za zločine in grozodejstva za njih tudi odgovarjati.

20.32 Tanja Fajon: Slovenija si bo še naprej prizadevala za pravičen in trajen mir v Ukrajini

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je ob robu zasedanja 78. Generalne skupščine ZN v New Yorku zagotovila, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za pravičen in trajen mir v Ukrajini, ki bo še naprej tudi tema razprav v Varnostnem svetu ZN, v katerem bo Slovenija nestalna članica v letih 2024 in 2055.

Ministrica se skupaj s predsednico Natašo Pirc Musar udeležuje dogajanj ob splošni razpravi voditeljev držav članic ZN in ima številna srečanja. V torek se je v Generalni skupščini na kratko srečala tudi z Ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije.

"Spregovorila sva nekaj besed predvsem glede podpore Slovenije. Srečala sva se prvič. V interesu Slovenije je, da se vojna čim prej konča in dosežemo pravičen in trajen mir. Za to si bomo prizadevali v Varnostnem svetu," je zagotovila ministrica in opozorila tudi na naraščanje ruske propagande, ki povečuje nestabilnost Zahodnega Balkana.

Ministrica je dejala, da je težko napovedati kdaj bo konec vojne, vendar slovensko stališče ostaja, da nihče ne more z orožjem posegati v ozemeljsko celovitost neke države in če mir pomeni umik ruskih sil, bo Slovenija delovala v tej smeri. Slovenija je tudi prejela povabilo na vrh za iskanje formule za mir predsednika Zelenskega in bo sodelovala, je dejala ministrica.

Slovenija s 1. oktobrom dobiva status opazovalke v Varnostnem svetu ZN, kjer bo članica v obdobju 2024-2025 in ministrica zagotavlja, da priprave potekajo zelo dobro. "Te dni izkoriščamo za sestanke z različnimi akterji in sem zelo vesela, da smo se dobili vsi ministri novoizvoljenih članic Varnostnega sveta. V Varnostni svet vstopamo v težkem obdobju, ko je svet globoko razdeljen in bo res potrebno trdo delati za soglasje," je dejala.

"Danes sem imela pogovor o ženskah, miru in varnosti, kar bo ena od političnih prioritet Slovenije, tudi otroci v oboroženih spopadih, pravila delovanja Varnostnega sveta, mednarodni red. Skratka čaka nas težko delo, ampak na misiji v New Yorku že zapolnjujemo mesta, imeli bomo 30 diplomatov. Delo bomo koordinirali iz Ljubljane, kjer smo naredili posebno projektno enoto, v kateri bo na Varnostnem svetu delalo pet ljudi," je dejala in dodala, da z nasveti in gradivi pomagajo tudi druge države, na primer Irska.

Na čelo prioritet dela Slovenije v Varnostnem svetu je uvrstila vprašanje podnebnih sprememb, pa tudi ženske, mir in varnosti. Omenila je še opolnomočenje žensk, utrjevanje pravnega reda in demokracije. "Naše vodilo bo v skladu s sloganom, ki smo ga imeli - krepimo prihodnost, krepimo zaupanje - potem še vodna diplomacija in druge niše kjer lahko naredimo kakšen preboj tudi za slovensko gospodarstvo."

Vprašanje, ki je že desetletja prisotno na sedežu ZN, je tudi reforma Varnostnega sveta. Glede tega je veliko idej, pobud in interesov, ki pa tudi povzročajo spore.

Ministrica je na vprašanje STA zagotovila, da Slovenija stališče okrog tega ima, vendar ni želela iti v podrobnosti. "Predvsem je ključno, da se o reformi pogovarjamo in se zavedamo, da je danes skoraj 90 odstotkov agende v Varnostnem svetu Afrika. Pogovarjati se o Afriki brez Afrike zagotovo ni dobro ravnovesje. V Sloveniji se bomo z reformo zelo natančno ukvarjali, ko bomo imeli nov krog razprav z novimi predlogi," je dejala ministrica.

Glede pravice veta ni imela docela odklonilnega stališča. "Vprašanje veta je lahko tudi zaščita majhne države. Lahko je tudi izziv pri blokadi kakršnihkoli vprašanj. Veto je eno od področij, o katerih se bomo še naprej pogovarjali in razprave imamo o tem že danes v EU," je dejala ministrica.

20.15 Zelenski v Varnostnem svetu ZN pozval k odvzemu pravice do veta Rusiji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku obsodil ruski napad na Ukrajino kot zločinski in pozval, naj se Rusiji kot stalni članici VS ZN odvzame pravica do veta. Ob tem je pozval tudi k širitvi tega organa in med drugim predlagal stalni sedež za Nemčijo.

"To je zločinska in neizzvana agresija Rusije na naš narod, katere cilj je zavzeti ukrajinsko ozemlje in vire," je dejal Zelenski in pozval, naj se Rusiji odvzame pravica do veta v VS ZN. To je označil za ključno reformo tega organa.

"Vojne je nemogoče ustaviti, ker agresor ali tisti, ki agresorja odobravajo, na vsa prizadevanja vložijo veto," je poudaril in dodal, da je pravica do veta v rokah agresorja tisto, kar je ZN potisnilo v slepo ulico.

"Žal so ta sedež v Varnostnem svetu, ki ga je Rusija po razpadu Sovjetske zveze nezakonito zavzela z zakulisnimi manipulacijami, zasedli lažnivci, katerih naloga je beljenje agresije in genocida," je nadaljeval ukrajinski predsednik.

Ob tem je pozval k širitvi VS ZN na več stalnih članic, vključno z Nemčijo. "Nemčija je postala ena ključnih svetovnih varuhinj miru in varnosti," je ocenil in dodal, da bi morali biti v organu stalno zastopani tudi Latinska Amerika in Afriška unija, večjo prisotnost pa bi si po njegovih besedah zaslužila tudi Azija.

Pred Zelenskim je v VS ZN med drugim spregovoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je prav tako ostro obsodil ruski napad na Ukrajino. Ta po njegovih besedah povečuje geopolitične napetosti in delitve, ogroža regionalno stabilnost, povečuje jedrsko grožnjo in ustvarja globoke razkole v vse bolj multipolarnem svetu.

Izrednega zasedanja se udeležuje tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je Rusijo obtožil, da v Ukrajini vsakodnevno izvaja vojne zločine in zločine proti človečnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Iz udobne razdalje te dvorane je res lahko izgubiti izpred oči, kakšno je življenje ukrajinskih žrtev ruske agresije," je dejal, a izrazil prepričanje, da se Ukrajinci ne bodo predali. "In tudi mi ne bomo obupali," je dodal.

Izrednega zasedanja VS ZN o Ukrajini se ni udeležil nobeden od voditeljev stalnih članic, Francije, Velike Britanije, ZDA, Kitajske in Rusije, je pa na njem prisotna predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Slovenija se namreč pripravlja na prevzem sedeža v VS ZN, potem ko je bila junija izvoljena za nestalno članico organa v letih 2024 in 2025. Že z oktobrom letos bo dobila status opazovalke in se bo lahko do konca leta udeleževala večine srečanj.

19.20 Ukrajinci: Rusi so uporabili novo hibridno orožje

V ukrajinskem mestu Kupjansk so po ruskem obstreljevanju dan prej našli več smrtnih žrtev. Udar nove ruskega manevrirnega izstrelka Grom-E1 je v torek ubil šest moških in dve ženski, je v sredo sporočila regionalna vojaška uprava.

Po besedah ​​vojaškega načelnika regije Harkov Oleha Sinegubova je ruski manevrirni izstrelek uničil tri avtomobile, v katerih so sedeli civilisti.

Po poročanju medijev naj bi bil model Grom-E1 nov ruski hibrid med vodeno letalsko bombo in manevrirnim izstrelkom. Satelitsko vodeno orožje nosi okoli 300 kilogramov eksploziva in lahko leti do 120 kilometrov, piše nemški medij Focus.

19.15 Poljska zaradi opazk Zelenskega v ZN na pogovor poklicala ukrajinskega veleposlanika

Poljska je danes na pogovor poklicala ukrajinskega veleposlanika v državi, potem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v govoru na splošni razpravi ob začetku zasedanja Generalne skupščine ZN dejal, da se nekatere države pretvarjajo v solidarnosti z Ukrajino. Mislil je na Poljsko, Slovaško in Madžarsko, ki zavračajo uvoz ukrajinskega žita.

Poljska, Madžarska in Slovaška so minuli teden podaljšale omejitve uvoza žita iz Ukrajine kljub odločitvi EU, da omejitev ne podaljša. EU je omejitve prvotno uvedla po tem, ko so se ukrajinske sosede zaradi prevelikih količin uvoženega ukrajinskega žita znašle v težavah. Zaloge so se začele kopičiti, zaradi česar je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da so izkrivljale tržne razmere.

Zelenski je v luči tega v torek v New Yorku dejal, da se "nekatere evropske države" v solidarnosti z Ukrajino le pretvarjajo. Varšava je te opazke zavrnila kot neupravičene in poudarila, da Ukrajino podpira od prvega dne vojne. Dan prej je Kijev pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) vložil tudi tožbo proti omenjenim trem državam.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je danes opozoril, da bo Poljska še razširila seznam ukrajinskih izdelkov, katerih uvoz bo prepovedan, če bo Kijev še naprej zaostroval spor. Poljsko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da "izvajanje pritiska na Poljsko" in "pošiljanje pritožb na mednarodna sodišča" nista načina za reševanje nesoglasij med državama.

Kijev se je odzval s pozivom Poljski, naj "pusti čustva ob strani". "Naše poljske prijatelje pozivamo, naj pustijo čustva ob strani. Ukrajinska stran je Poljski ponudila konstruktiven način za rešitev vprašanja žita," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Kijevu Oleg Nikolenko.

14.18 Po domnevnem napadu z dronom zgorelo skladišče goriva v ruskem Sočiju

Napad z brezpilotnim letalnikom naj bi davi povzročil požar v skladišču goriva na obrobju ruskega mesta Soči ob severni obali Črnega morja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vzrok požara, ki so ga medtem že pogasili, sicer uradno še ni znan. Žrtev ali ranjenih v napadu po navedbah lokalnih oblasti ni bilo.

Po domnevnem napadu z brezpilotnim letalnikom je danes zgorelo skladišče dizelskega goriva v bližini mednarodnega letališča v okrožju Adler na obrobju ruskega pristaniškega in letoviškega mesta Soči, kjer so leta 2014 potekale zimske olimpijske igre.

Požar, ki je na točki največjega obsega zajel sto kvadratnih metrov površine, so sicer že pogasili. Po navedbah regionalne uprave ni bil nihče poškodovan, tudi smrtnih žrtev ni bilo, vzrok za eksplozijo in požar pa še vedno preiskujejo.

Požar naj bi povzročil brezpilotni letalnik, ki je skladišče zadel v zgodnjih jutranjih urah. Na omrežju Telegram so zakrožili videoposnetki, na katerih je videti eksplozijo in padec neidentificiranega letečega predmeta, ter fotografije domnevnih razbitin drona.

Soči je zgolj nekaj kilometrov oddaljen od meje z gruzijsko pokrajino Abhazija, ki so jo avgusta 2008 med kratko vojno zasedle ruske sile, nato pa jo je Rusija priznala kot neodvisno državo. Od najbližjega območja v Ukrajini, ki je pod nadzorom Kijeva, pa je prizorišče napada oddaljeno več kot 500 kilometrov.

14.05 Putin bo oktobra na povabilo Xija obiskal Kitajsko

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes med srečanjem s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem potrdil, da bo oktobra na povabilo svojega kitajskega kolega Xi Jinpinga obiskal Peking. To bo njegovo prvo potovanje na Kitajsko od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Z veseljem sem sprejel vabilo predsednika Xi Jinpinga, da oktobra obiščem Kitajsko," je Putin povedal med srečanjem z Yijem. Že v začetku meseca je dejal, da načrtuje srečanje s Xijem, vendar takrat ni pojasnil kdaj. Številni analitiki sicer menijo, da bi se lahko udeležil tretjega foruma v okviru kitajske pobude Pas in cesta, ki bo oktobra potekal v Pekingu.

Kitajski zunanji minister je svoj štiridnevni obisk v Moskvi začel že v ponedeljek, ko se je sestal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Zunanja ministra sta razpravljala o razmerah v Ukrajini in ugotovila, da "so poskusi reševanja krize brez upoštevanja ruskih interesov in brez sodelovanja Rusije jalovi", so sporočili v Moskvi.

Moskva si vse od začetka invazije na Ukrajino, zaradi katere se je znašla v osami, prizadeva poglobiti vezi s Pekingom. Kitajska pa si prizadeva, da bi se v ukrajinskem konfliktu predstavila kot nevtralna stranka, ter hkrati Moskvi ponuja pomembno diplomatsko in finančno rešilno bilko.

13.32 Poljski premier grozi z razširitvijo prepovedi uvoza iz Ukrajine

Če bo Ukrajina nadaljevala zaostrovanje konflikta glede uvoza ukrajinskega žita, bo Poljska razširila seznam prepovedanih ukrajinskih izdelkov, je danes zagrozil poljski premier Mateusz Morawiecki. Kijev namreč razmišlja o uvedbi embarga na več poljskih izdelkov, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

"Svarim ukrajinske oblasti, ker če bodo zaostrile konflikt na ta način, bomo še več izdelkov dali na seznam izdelkov, za katere velja prepoved uvoza na ozemlje Republike Poljske," je dejal Morawiecki.

S tem se je poljski premier odzval na domneve, da bi lahko Ukrajina uvedla prepoved uvoza za več poljskih izdelkov. Namestnik ukrajinskega ministra za trgovino Taras Kačka je v intervjuju za poljski časnik Rzeczpospolita dejal, da bo Ukrajina v prihodnjih dneh uvedla embargo na uvoz poljske čebule, paradižnikov, zelja in jabolk.

Morawiecki je danes še spomnil, da je bila Poljska med prvimi, ki je pomagala Ukrajini. "In zato pričakujemo, da se bo naše interese razumelo in branili jih bomo z vso odločnostjo," je dodal in stopil v bran poljskim kmetom.

Kot smo že poročali, se je Poljska odločila, da podaljša prepoved uvoza ukrajinskega žita, potem ko Evropska komisija prejšnji teden ni podaljšala omejitve uvoza. Poleg Poljske sta se za to odločili še Slovaška in Madžarska. Kijev pa je nato proti vsem trem zaradi njihovega enostranskega podaljšanja omejitve uvoza pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) vložil tožbe.

Medtem pa so v Bolgariji prepovedali uvoz sončničnih semen iz Ukrajine, je danes sporočil bolgarski premier Nikolaj Denkov, ki se je s tem odzval na proteste kmetov.

Bolgarski kmetje so namreč protestirali od ponedeljka, med drugim so zahtevali še prepoved uvoza pšenice, koruze in semen repice. Vlada pa je zdaj potrdila začasno prepoved uvoza sončničnih semen, dokler državi ne bosta sprejeli dogovora glede uvoznih kvot, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Novice Ukrajina vložila tožbe proti Poljski, Madžarski in Slovaški

12.29 Olena Zelenska v ZN pozvala k pomoči pri vrnitvi ukrajinskih otrok

Žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska je v torek svetovne voditelje pozvala, naj pomagajo pri vrnitvi ukrajinskih otrok, ki so jih prisilno odpeljali v Rusijo, kjer jim po njenih besedah jemljejo nacionalno identiteto. Zelenska se mudi v New Yorku z možem Volodimirjem Zelenskim, ki je v torek nagovoril Generalno skupščino ZN.

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Olena Zelenska (@olenazelenska_official)

Olena Zelenska je ob robu Generalne skupščine ZN, ki se je začela v torek v New Yorku, dejala, da je bilo več kot 19 tisoč ukrajinskih otrok na silo premeščenih ali deportiranih v Rusijo ali na ozemlja pod rusko zasedbo. Doslej so jih vrnili le 386, njene besede povzema francoska tiskovna agencija AFP.

V Rusiji so jim "rekli, da jih starši ne potrebujejo, da jih država ne potrebuje, da jih nihče ne čaka", je dejal Zelenska. "Ugrabljenim otrokom so rekli, da niso več ukrajinski otroci, da so ruski otroci," je dodala.

Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil v svojem nastopu ob začetku 78. zasedanja Generalne skupščine ZN v torek oster do Rusije, ki jo je obtožil, da je ugrabila deset tisoč ukrajinskih otrok, kar je označil za genocid. "Trudimo se, da bi se ti otroci vrnili domov, vendar se čas izteka. Kaj se bo zgodilo z njimi? V Rusiji jih učijo sovražiti Ukrajino, vse vezi z njihovimi družinami pa so pretrgane. To je genocid," je dejal Zelenski.

Rusija obtožbe zavrača in trdi, da je ukrajinske otroke rešila pred grozotami vojne. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je izdalo nalog za aretacijo za ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi obtožbe vojnega zločina protipravnega izgona ukrajinskih otrok.

Kot je še dejala Olena Zelenska, je bilo od začetka ruske agresije proti Ukrajini ubitih več kot 500 otrok, na stotine drugih pa je pohabljenih ali ranjenih, poroča AFP.

Ukrajinske oblasti po njenih besedah preiskujejo tudi več kot 230 primerov spolnega nasilja ruskih vojakov nad civilisti, med njimi tudi 13 otrok. Med temi je 12 deklic in en deček, najmlajša žrtev pa je bila v času zločina stara le štiri leta.

Pri tem je pozvala generalnega sekretarja ZN in svetovno organizacijo, naj pomagata rešiti ukrajinske otroke. "Pomagajte nam pridobiti podatke o otrocih, odpeljanih v Rusijo. (...) Pomagajte nam odpeljati otroke z zasedenih ozemelj po posebnih varnih koridorjih. Naši otroci potrebujejo pravico," je pozvala Zelenska.

11.02 Blizu ukrajinske meje strmoglavil ruski bombnik Su-34

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je med trenažnim letom v regiji Voronež strmoglavil ruski bombnik Su-34. Pilotom se je uspelo katapultirati, v letalu pa naj ne bi bilo streliva.

Vzrok za strmoglavljenje naj bi bila okvara na levem podvozju. Ruska regija Voronež sicer meji na delno okupirano ukrajinsko regijo Lugansk.

⚡️🇷🇺Russian Su-34 bomber that crashed in the Voronezh region pic.twitter.com/aD2uZvxDJL

— 🇺🇦Ukrainian Front (@front_ukrainian) September 20, 2023

10.31 V ruskih napadih z droni po navedbah Kijeva poškodovana rafinerija

V novih ruskih napadih z brezpilotnimi letalniki na Ukrajino je bila ponoči poškodovana rafinerija nafte v mestu Kremenčuk, pri čemer je izbruhnil požar, je danes sporočil tamkajšnji guverner Dmitro Lunin. O žrtvah za zdaj ne poročajo. Po podatkih generalštaba so ukrajinske sile med napadi uničile večino od 24 ruskih dronov.

Another attack on Ukraine with drones from the southeast and north. Unfortunately, there were hits to the oil refinery in Kremenchuk, Poltava region, the plant is temporarily shut down. In the Kherson region, Russian military hit residential areas; medical facilities in Beryslav… pic.twitter.com/4GhBzGvym2

— Гюндуз Мамедов/Gyunduz Mamedov (@MamedovGyunduz) September 20, 2023

Ukrajinska vojska je danes sporočila, da je Rusija ponoči napadla Ukrajino s 24 brezpilotnimi letalniki iranske izdelave, od katerih jih je ukrajinska zračna obramba uničila 17, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Guverner osrednje ukrajinske pokrajine Poltava pa je na Telegramu sporočil, da so Rusi ponoči večkrat napadli Poltavo, pri čemer je bila zadeta rafinerija nafte v Kremenčuku. Pri tem je izbruhnil požar, na prizorišču pa so zdaj vse pristojne službe. Delovanje rafinerije je začasno prekinjeno, je dejal Lunin in dodal, da za zdaj ni podatkov o morebitnih smrtnih žrtvah ali ranjenih.

Kremenčuk je industrijsko mesto, predelava nafte pa je pomembna gospodarska panoga. Zaradi strateškega pomena sta bila mesto in rafinerija med rusko agresijo že večkrat tarča obstreljevanja. Najodmevnejši napad na mesto se je zgodil lani poleti, ko je Rusija z raketo zadela nakupovalno središče in ubila več kot 20 civilistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po podatkih generalštaba ukrajinske vojske so bili tokratni ruski napadi usmerjeni na cilje na severu in v osrednjem delu države, ukrajinske sile pa so poleg Poltave drone sestrelile tudi nad Sumijem, Kirovogradom in Dnipropetrovskim.

Ruski dron naj bi medtem zadel tudi avtomobil novinarske ekipe švedske televizijske postaje TV4. V vozilu v času napada ni bilo nikogar. Novinar in fotograf televizijske postaje nista bila poškodovana, njun lokalni producent in dva ukrajinska policista, ki so ju spremljali, pa so utrpeli lažje poškodbe. Avtomobil in fotografska oprema sta bila popolnoma uničena, je sporočila švedska televizija in dodala, da so ukrepi policistov verjetno rešili življenje njihove novinarske ekipe. Po navedbah televizije se novinar in fotograf trenutno nahajata v regiji Zaporožje, napad pa naj bi se odvil le nekaj kilometrov od fronte, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Rusija pa je danes sporočila, da je ponoči uničila štiri ukrajinske drone v dveh zahodnih ruskih pokrajinah, in sicer nad Belgorodom ob meji z Ukrajino in nad Orjolom, ki leži približno 370 kilometrov jugozahodno od Moskve. Ali je pri tem nastala gmotna škoda in ali je kaj žrtev, rusko ministrstvo za obrambo po poročanju AFP ni sporočilo.

Odkar je Ukrajina v začetku junija začela svojo protiofenzivo, se je Rusija soočila z valom napadov brezpilotnih letalnikov, ki so v nekaterih primerih poškodovali zgradbe, tudi v Moskvi.

6.39 Prvo srečanje Zelenskega in Lavrova po začetku ruskega napada na Ukrajino

Ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN se bo danes na izrednem zasedanju o Ukrajini sestal Varnostni svet ZN, ki se ga bosta udeležila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Predsednika ZDA Joeja Bidna in voditeljev preostalih stalnih članic VS ne bo, bo pa prisotna slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Zasedanje 15-članskega Varnostnega sveta ZN bo pomenilo tudi prvo srečanje Zelenskega in Lavrova po začetku ruskega napada na Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Rusija je stalna članica Varnostnega sveta s pravico veta na vse zavezujoče ukrepe tega organa, kar je eden od razlogov, da se v mednarodni skupnosti že dlje časa pojavljajo pozivi k reformi VS ZN. Podporo temu je v torek na splošni razpravi v GS ZN izrazil tudi ameriški predsednik Biden, ki pa se današnjega zasedanja, tako kot voditelji preostalih stalnih članic VS ZN, Francije, Velike Britanije in Kitajske, ne bo udeležil.

Bo pa na njem sodelovala slovenska predsednica Pirc Musarjeva. Slovenija se namreč pripravlja na prevzem sedeža v Varnostnem svetu, potem ko je bila junija izvoljena za nestalno članico tega organa v letih 2024 in 2025. Že z oktobrom letos pa bo dobila status opazovalke in se bo lahko do konca leta udeleževala večine srečanj.

Na sedežu ZN so se v New Yorku ob začetku 78. zasedanja Generalne skupščine ZN svetovni voditelji tudi letos zbrali na splošni razpravi. Srečanje bo trajalo do 26. septembra.

🇸🇮🇺🇦 Pred začetkom 78. zasedanja Generalne skupščine @UN sem se srečala z ukrajinskim predsednikom @ZelenskyyUa. Sporočilo Slovenije je jasno in odločno - ostati moramo enotni pri zaščiti mednarodnega pravnega reda in evropskih vrednot. Ukrajini trdno stojimi ob strani! #UNGA pic.twitter.com/ESMPP86tZi

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) September 19, 2023

Novice Evropske države prepovedujejo vstop vozilom z ruskimi tablicami

Novice Biden: Rusija je edina, ki stoji na poti miru v Ukrajini

Novice ZDA ne dvomijo o nadaljevanju dobrega sodelovanja s Slovenijo