Ponedeljek, 18. 9. 2023, 15.08
1 leto, 2 meseca
572. DAN VOJNE V UKRAJINI
Ukrajina vložila tožbe proti Poljski, Madžarski in Slovaški
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,35
"Ključnega pomena je, da dokažemo, da posamezne države članice ne morejo prepovedati uvoza ukrajinskega blaga. Zato proti njim vlagamo tožbe," je danes dejala ukrajinska ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko.
Ukrajina je danes pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) vložila tožbe proti Poljski, Madžarski in Slovaški zaradi njihovega enostranskega podaljšanja omejitve uvoza žita iz Ukrajine kljub odločitvi EU, da omejitev ne podaljša. Omenjene tri države naj bi se medtem odločile za izstop iz skupne platforme EU za izvoz ukrajinskega žita.
20.15 Nemčija napovedala dodatnih 400 milijonov evrov pomoči za Ukrajino
20.10 Ukrajina zaradi omejitev uvoza žita vložila tožbe proti Poljski, Madžarski in Slovaški
19.44 Putin zadovoljen z gospodarsko sliko v državi
18.45 Rusija na pogovor poklicala francoskega veleposlanika zaradi domnevne diskriminacije novinarjev
16.20 Na haaškem sodišču prvo zaslišanje v okviru ukrajinske tožbe proti Rusiji
15.00 Ramzan Kadirov na robu smrti?
13.35 Bolgarija ob Črnem morju onesposobila eksploziven brezpilotni letalnik
13.09 Po oceni ZN stanje človekovih pravic v Rusiji od začetka vojne znatno slabše
11.49 Zelenski razrešil več ukrajinskih uradnikov
11.23 Ukrajina bo vložila tožbo proti trem evropskim državam
7.37 Ukrajina zavzela še eno vas v bližini Bahmuta
20.15 Nemčija napovedala dodatnih 400 milijonov evrov pomoči za Ukrajino
Nemčija bo Ukrajini zagotovila dodaten paket vojaške in druge pomoči v skupni vrednosti 400 milijonov evrov, je v pogovoru za nemški časnik Bild povedal nemški obrambni minister Boris Pistorius. Pojasnil je, da bo paket vključeval predvsem dodatno strelivo, pa tudi humanitarno pomoč.
"Ukrajini dobavljamo dodatno strelivo," je povedal Pistorius in dodal, da bodo v paket pomoči poleg različnih vrst streliva, ki ga Ukrajina najbolj potrebuje, med drugim vključena oklepna bojna vozila in sistemi za odstranjevanje min.
20.10 Ukrajina zaradi omejitev uvoza žita vložila tožbe proti Poljski, Madžarski in Slovaški
"Ključnega pomena je, da dokažemo, da posamezne države članice ne morejo prepovedati uvoza ukrajinskega blaga. Zato proti njim vlagamo tožbe," je dejala ukrajinska ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko.
Ukrajinski trgovinski predstavnik Taras Kačka je pred tem v nedeljo v pogovoru za bruseljski spletni bilten Politico dejal, da so ukrepi Poljske, Madžarske in Slovaške izraz popolnega nezaupanja Evropski komisiji. Dodal je, da gre tudi za vprašanje, ali lahko mednarodni trgovinski partnerji zaupajo v to, da Bruselj govori v imenu EU.
Evropska komisija je medtem v odzivu na enostranske ukrepe treh držav članic EU sporočila, da preučuje njihova ravnanja in morebitne nadaljnje korake. Do njihovih enostranskih ukrepov je bilo danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju kritičnih več kmetijskih ministrov drugih članic EU.
Evropska komisija se je v petek odločila, da ne bo podaljšala omejitev uvoza žita iz Ukrajine v Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Varšava, Budimpešta in Bratislava so nato napovedale lastne enostranske prepovedi uvoza.
Slovaška je zgolj podaljšala omejitve EU za štiri vrste žita. Poljska je uvedla dodatne omejitve za ukrajinsko moko in krmo. Madžarska, kot je dejal Kačka, pa je stopila korak dlje in prepovedala uvoz dodatnih 25 izdelkov.
Ob tem je neimenovan vir v Bruslju za poljsko tiskovno agencijo PAP danes dejal, da bodo Poljska, Madžarska in Slovaška odstopile od skupne platforme za izvoz ukrajinskega žita, v kateri so doslej sodelovale skupaj z Evropsko komisijo, Ukrajino, Bolgarijo in Romunijo.
"Poljska, Madžarska in Slovaška so se odločile, da se bodo umaknile iz platforme zaradi previdnosti in možnosti, da bi Ukrajina informacije, pridobljene na sestankih, uporabila v sodnih postopkih pred WTO," je še pojasnil neimenovani vir.
19.44 Putin zadovoljen z gospodarsko sliko v državi
Ruski predsednik Vladimir Putin je kljub vse višji inflaciji izrazil zadovoljstvo z gospodarsko sliko v državi. Kot je dejal danes na vladnem sestanku o državnem proračunu, se je gospodarstvo vrnilo na raven iz leta 2021. Vseeno je zaradi vse višje inflacije pozval k ukrepom za pomoč rublju, vse šibkejši državni valuti.
Putin je danes izrazil zaupanje v odločevalce ruske denarne politike. "Prepričan sem, da centralna banka dela profesionalno in, kar je še pomembneje, usklajeno," je povedal ruski predsednik.
Po Putinovi napovedi se bo bruto domači proizvod letos povečal za 2,5 odstotka na 2,8 odstotka, objavo agencije Interfax povzema nemška tiskovna agencija dpa.
"Zdržali smo nepričakovan pritisk od zunaj, sankcijske pritiske nekaterih vodilnih elit iz tako imenovanega Zahodnega bloka," je dejal ruski predsednik.
Sankcije Zahoda so posledica ruske agresije na Ukrajino, ki jo je Putin sprožil februarja 2022 in jo imenuje "posebna vojaška operacija".
Vse šibkejši rubelj je Putin komentiral z besedami, "da je treba jasno razumeti razloge za to in še pravi čas, brez odlašanja, pravilno ukrepati".
Dvig obrestnih mer je glavni način krepitve valute, pri čemer je ruska centralna banka obrestno mero zvišala zvišala že na 13 odstotkov.
18.45 Rusija na pogovor poklicala francoskega veleposlanika zaradi domnevne diskriminacije novinarjev
Rusko zunanje ministrstvo je danes poklicalo francoskega veleposlanika v Moskvi na pogovor, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moskva namreč obtožuje predstavnike francoskih oblasti, da so diskriminirali novinarje ruskih medijev med nedavnim vrhom G20 v Indiji, ko naj bi jim preprečili udeležbo na novinarski konferenci.
"Veleposlanik Pierre Levy je bil pozvan na pogovor zaradi diskriminatornih in odkrito rusofobnih dejanj predstavnikov francoskih oblasti proti dopisnikom agencije RIA Novosti in glavnemu uredniku Russia-News na vrhu G20 v New Delhiju", je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
Ruske oblasti obtožujejo Francijo, da je kršila "temeljnega načela svobode tiska", ko je predstavnikom ruskih medijev "grobo preprečila udeležbo na novinarski konferenci" francoskega predsednika Emmanuela Macrona v okviru vrha G20 v Indiji, pri čemer naj bi francoski organizatorji konference ruskim novinarjem skušali vzeti mobilne telefone.
16.20 Na haaškem sodišču prvo zaslišanje v okviru ukrajinske tožbe proti Rusiji
Na meddržavnem sodišču v Haagu je danes potekalo prvo zaslišanje v primeru ukrajinske tožbe proti Rusiji, ki jo je Kijev vložil le dva dni po začetku ruske invazije februarja lani. Ukrajina svojo sosedo obtožuje kršenja konvencije ZN o genocidu, čemur je na današnjem zaslišanju ostro oporekal ruski predstavnik Genadij Kuzmin.
Ukrajina v tožbi trdi, da je Rusija zlorabila konvencijo ZN o genocidu iz leta 1948, s tem ko je invazijo na sosednjo državo utemeljila z domnevnim izvajanjem genocida nad rusko govorečim prebivalstvom v regijah Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine.
Na današnjem prvem zaslišanju je govoril le Kuzmin, ki je med drugim dejal, da ukrajinski primer "ne bi mogel biti dlje od resnice". Dodal je, da je pravno stališče Ukrajine pomanjkljivo in v nasprotju z dolgoletno prakso sodišča v Haagu.
"Kar pa zadeva izraze zaskrbljenosti v zvezi z grožnjo genocida, ti niso presenetljivi - glede na politiko kijevskega režima, ki je trdno zasidrana v zgodovini, doktrinah in praksah nacizma," je še dejal predstavnik Rusije.
15.00 Ramzan Kadirov na robu smrti?
Ramzan Kadirov, vodja Čečenov in veliki podpornik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v Moskvi domnevno prestal presaditev ledvic, a naj bi bil poseg neuspešen. Vest, da naj bi bil Kadirov v kritičnem stanju oziroma v komi, se je sicer razširila v petek, potrdili pa so jo tudi ukrajinski obveščevalci.
Zaradi nenadnega poslabšanja več bolezenskih stanj, ki že dlje časa slabšajo zdravje čečenskega vodje Ramzana Kadirova, naj bi njegovo življenje viselo na nitki, je danes poročalo več tako ukrajinskih kot ruskih (čečenskih) virov.
Navedbe so si sicer nekoliko nasprotujoče - nekateri, na primer ukrajinski portal Obozrevatel, poročajo, da je Kadirov v eni od bolnišnic v Moskvi prestal neuspešno presaditev ledvic, poseg naj bi kmalu ponovili, še vedno pa je domnevno v kritičnem stanju.
The #Kremlin does not give any comments about Ramzan #Kadyrov's health condition, this is not a matter for the presidential administration, stated Dmitry #Peskov.
— NEXTA (@nexta_tv) September 18, 2023
Today, Ukrainian publication Obozrevatel reported that Kadyrov underwent a kidney transplant operation. Allegedly,… pic.twitter.com/l8CmUu6hID
Nekateri ruski in čečenski kanali v komunikacijski aplikaciji Telegram so medtem že v nedeljo in nato tudi danes zjutraj navajali, da je Ramzan Kadirov umrl, domnevno že v soboto. Nihče sicer (še) ni predstavil dodatnih dokazov, ki bi potrjevali takšne navedbe.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je na današnji tiskovni konferenci medtem dejal, da zdravstveno stanje Ramzana Kadirova ni nekaj, kar bi zanimalo ruskega predsednika, zato o zadevi tudi ne more podajati kakršnihkoli informacij.
13.35 Bolgarija ob Črnem morju onesposobila eksploziven brezpilotni letalnik
Bolgarska mornarica je danes v kraju Tjulenovo na črnomorski obali onesposobila eksploziven brezpilotni letalnik, je sporočilo ministrstvo za obrambo v Sofiji. Na dronu je bil namreč nameščen minometni izstrelek, ki ga ni bilo mogoče ločiti, zato so pristojni izvedli nadzorovano eksplozijo na kraju samem, poroča bolgarska tiskovna agencija BTA.
"Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je na ostanke brezpilotnega letalnika pritrjen minometni izstrelek kalibra 82 mm," je sporočilo ministrstvo. Pojasnilo, da je ekipa petih strokovnjakov iz pomorske baze v Varni na kraju najdbe izvedla nadzorovano eksplozijo, ker izstrelka ni bilo mogoče ločiti od drona, obenem pa je bil poškodovan.
"Dron v Tjulenovu je verjetno povezan z vojno, ki jo je Rusija začela proti Ukrajini," je v odzivu na dogodek dejal bolgarski obrambni minister Todor Tagarev. Ocenil je, da vojna v Ukrajini povečuje varnostna tveganja tudi za Bolgarijo. Pri tem je omenil nedavne ruske napade na ukrajinska pristanišča na Donavi, ki ležijo le nekaj sto metrov od ozemlja bolgarske sosede Romunije.
V zadnjem času je Rusija večkrat napadla ukrajinska pristanišča na Donavi Reni, Izmail in Kilija, ki ležijo manj kot 500 metrov od meje z Romunijo. Nedavno so deli ruskih dronov padli in eksplodirali na romunskem ozemlju, zaradi česar je Bukarešta razširila območje prepovedi letenja ob meji z Ukrajino in napovedala dodatne zaščitne ukrepe za svoje prebivalce na območju.
13.09 Po oceni ZN stanje človekovih pravic v Rusiji od začetka vojne znatno slabše
Stanje človekovih pravic v Rusiji se je od začetka ruskega napada na Ukrajino znatno poslabšalo, so danes sporočili ZN in obsodili "sistematično zatiranje" civilne družbe v tej državi. Ob tem so pojasnili, da se razmere na področju človekovih pravic v Rusiji vztrajno slabšajo že zadnji dve desetletji, kar je deloma dediščina dveh čečenskih vojn.
Kot je v svojem poročilu pojasnila posebna poročevalka ZN za človekove pravice v Rusiji Mariana Katzarova, so ruske oblasti od začetka vojne "močno omejile svobodo združevanja, mirnega zbiranja in izražanja" ter "temeljito spodkopale neodvisnost sodstva in jamstva za pošteno sojenje".
Izrazila je obžalovanje, da v Rusiji proti drugače mislečim samovoljno uporabljajo različne upravne sankcije, proti mirnim protestnikom pa silo. "Povečala sta se tako strogost nedavnih kazni kot število ljudi, obsojenih na podlagi politično motiviranih obtožb," je zapisala Katzarova in dodala, da se v Rusiji zakonodaja uporablja za "utišanje civilne družbe".
"Pogosto nasilno izvajanje zakonov in predpisov je privedlo do sistematičnega zatiranja organizacij civilne družbe, ki je zaprlo civilni prostor in neodvisne medije," je zapisala in kot primere navedla množične samovoljne aretacije, pridržanja in nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic, miroljubnih protivojnih aktivistov, novinarjev, kulturnikov, pripadnikov manjšin in vseh, ki so govorili proti vojni v Ukrajini.
Po besedah Katzarove, ki je lani postala prva opazovalka stanja človekovih pravic v Rusiji, so "posebnega nasilja, poniževanja in ustrahovanja na podlagi spola" deležne ženske, zlasti tiste, ki delajo kot zagovornice pravic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Vztrajna uporaba mučenja in slabega ravnanja, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, ogroža življenje ljudi v priporu," je še opozorila in dodala, da so okolje, v katerem se odgovorni lahko izognejo kazni, nepredvidljivost zakonskih sprememb in njihova dvoumnost številne Ruse prisilili v izgnanstvo.
11.49 Zelenski razrešil več ukrajinskih uradnikov
V Kijevu so približno dva tedna po razrešitvi Oleksija Reznikova s položaja ukrajinskega obrambnega ministra odstavili še šest njegovih namestnikov. Med njimi je po današnji izjavi vlade sodeč tudi namestnica ministra Hana Maljar, ki je bila od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani zadolžena za obveščanje o razmerah na fronti.
Na položaju bo ostal le prvi namestnik ministra Oleksander Pavljuk, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot so za spletni novičarski portal Ukrajinska Pravda povedali visoki viri v ukrajinski vladi, je vseh šest namestnikov odstopilo po pozivu novega obrambnega ministra Rustema Umerova in se ne bodo vrnili na svoje položaje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v začetku meseca sporočil, da bo zamenjal Reznikova, pri čemer je dejal, da so na obrambnem ministrstvu potrebni novi pristopi. Za njegovega naslednika je predlagal Umerova, ki ga je parlament nekaj dni kasneje potrdil za novega obrambnega ministra. Zelenski se je za zamenjavo Reznikova odločil po več korupcijskih škandalih, ki so pretresli obrambno ministrstvo.
41-letni Umerov je bil doslej na čelu sklada za državno premoženje, sodeloval pa je tudi v pogajanjih glede sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja. Umerov je že četrti obrambni minister v času vladavine predsednika Zelenskega, ki je zasedel položaj spomladi 2019, še poroča dpa.
Maljarjeva je imela pomembno vlogo med rusko invazijo na Ukrajino, saj je dnevno objavljala novice o napredku države na fronti.
11.23 Ukrajina bo vložila tožbo proti trem evropskim državam
Zaradi prepovedi ukrajinskih kmetijskih proizvodov in omejitev uvoza žita bo Ukrajina pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) vložila tožbo proti Poljski, Madžarski in Slovaški, je za Politico povedal ukrajinski trgovinski predstavnik Taras Kačka. Do enostranskih ukrepov je bilo kritičnih tudi več drugih članic Unije.
Ukraine plans to sue Poland, Hungary and Slovakia at the WTO over their refusal to drop a ban on Ukrainian agricultural products, Ukraine’s Trade Representative Taras Kachka told POLITICO.https://t.co/fi6e90geS9
— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) September 18, 2023
"V naših očeh so ti ukrepi izraz popolnega nezaupanja Evropski komisiji. Pomembno je dokazati, da so ta dejanja pravno napačna, zato bomo jutri sprožili sodne postopke," je v nedeljo napovedal Kačka. Opozoril je, da odkrito nasprotovanje Poljske, Madžarske in Slovaške Bruslju ni le notranja zadeva EU, ampak gre tudi za vprašanje, ali lahko mednarodni trgovinski partnerji zaupajo, da Bruselj govori v imenu EU.
"Že vrsto let je Evropska komisija tista, ki se pogaja o trgovini in vodi trgovinsko politiko za celotno EU," je dejal in dodal, da bi sistemski pristop Budimpešte in Varšave, ki ignorirata položaj institucij EU na področju trgovinske politike, lahko predstavljal resne težave za EU.
Evropska komisija se je v petek odločila, da ne bo podaljšala omejitev uvoza žita iz Ukrajine v Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Varšava, Budimpešta in Bratislava so nato napovedale lastne enostranske prepovedi uvoza. Trdijo namreč, da delujejo v interesu svojih gospodarstev in da želijo s to potezo zaščititi svoje kmete.
Slovaška je zgolj podaljšala omejitve EU za štiri vrste žita. Poljska je uvedla dodatne omejitve za ukrajinsko moko in krmo. Madžarska, kot je dejal Kačka, pa je stopila korak dlje in prepovedala uvoz dodatnih 25 izdelkov. "Menim, da Madžarska s tem pošilja politično sporočilo, da želi blokirati trgovino z Ukrajino in popolnoma ignorirati Bruselj," je poudaril.
Medtem ko so dodatne prepovedi Madžarske večinoma simbolične, pa bodo poljski ukrepi vplivali na pomemben del ukrajinskega izvoza, je ocenil in posvaril pred povračilnimi ukrepi Kijeva, med katerimi je kot mogoče naštel prepoved uvoza sadja in zelenjave iz Poljske.
Evropska komisija je v odzivu na enostranske ukrepe Madžarske, Poljske in Slovaške sporočila, da preučuje njihova ravnanja in morebitne nadaljnje korake. Do enostranskih ukrepov treh članic pa je bilo danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju kritičnih več kmetijskih ministrov drugih članic EU.
Do enostranskih ukrepov Madžarske, Poljske in Slovaške je bilo danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju kritičnih tudi več kmetijskih ministrov drugih članic EU.
"Mislim, da sprejetje enostranskih omejitvenih ukrepov ni zgolj napačno ukrepanje, ampak je tudi v nasprotju s pravom EU in načeli enotnega trga," je povedal španski minister Luis Planas Puchades. Dodal je, da špansko predsedstvo Svetu EU pričakuje pojasnila Evropske komisije o tem, kakšen dogovor je bil dosežen v petek glede uvoza ukrajinskega žita in kako bo ukrepala po sprejetju enostranskih ukrepov treh držav članic.
Francoski kmetijski minister Marc Fesneau pa je zahteval hitro ukrepanje komisije glede tega. "Menim, da je odgovornost vseh držav članic, da spoštujejo pogodbe in ne uvajajo enostranskih ukrepov. Drugače ni več enotnega trga," je povedal in poudaril, da brez enotnosti EU ne more biti solidarna z Ukrajino.
Pričakovanje, da bo komisija kot varuhinja pogodb EU opravila svoje delo, je izrazil tudi nemški minister Cem Özdemir. Dodal je, da sam ne vidi razlogov za uvedbo enostranskih ukrepov, ki po njegovem mnenju prav tako niso v skladu z evropskim pravom.
Slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko je medtem izrazila zaskrbljenost zaradi enostranskih ukrepov nekaterih držav in poudarila pomen enotnega pristopa EU.
V Bolgariji, kjer se za enostransko podaljšanje uvoza niso odločili, so medtem danes potekali protesti, na katerih so demonstranti, večinoma kmetje, začasno blokirali glavne ceste in poti do meje z Romunijo in Grčijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zahtevali so, da Bolgarija – podobno kot Poljska, Madžarska in Slovaška – omeji uvoz pšenice, sončničnih semen, koruze in oljne ogrščice pa tudi sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, mesa in medu iz Ukrajine. Kmetje so prav tako zagrozili, da se bodo v torek s svojimi kmetijskimi stroji odpravili v prestolnico Sofijo in tam nadaljevali svoj protest.
7.37 Ukrajina zavzela še eno vas v bližini Bahmuta
Ukrajinske oblasti so v nedeljo sporočile, da so njihove sile ponovno zavzele vas Kliščivka, ki leži južno od mesta Bahmut v regiji Doneck na vzhodu države. Vas so zavzele le nekaj dni po tem, ko je ukrajinska vojska osvobodila vas Andriivka, ravno tako južno od Bahmuta. Rusija in Ukrajina sta medtem poročali o novih napadih z raketami in droni.
"Kliščivka je bila očiščena Rusov," je na družbenih omrežjih sporočil poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski. Zavzetje vasi je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dodal je, da Kijev pripravlja novo obrambno strategijo za Ukrajino, pri kateri bosta v ospredju zračna obramba in artilerija.
Klishchiivka. I thank our warriors for liberating our land.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) September 17, 2023
The 80th Air Assault, 5th Assault, and the renowned 95th Air Assault brigades, as well as the National Police's "Fury" Assault Brigade.
I thank everyone who is standing strong from Kupiansk to the left bank of Kherson! pic.twitter.com/ZkLakPhMOH
Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Ilja Jevlaš je pojasnil, da bi lahko nadzor nad Kliščivko Ukrajini pomagal pri obkolitvi Bahmuta. "Pridobili smo postojanko, ki nam bo v prihodnosti omogočila nadaljevanje ofenzive in osvoboditev naše dežele izpod okupatorjev," je dodal.
"Obrambne sile nadaljujejo ofenzivo v okolici Kliščivke, utrdile so svoje nove položaje in sovražniku povzročile znatne izgube," pa je danes sporočil ukrajinski generalštab. Ob tem je dodal, da naj bi ruske sile neuspešno poskušale prebiti ukrajinsko obrambo v bližini sosednje vasi Andrijivka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kliščivko, v kateri je pred začetkom ruske invazije živelo nekaj sto ljudi, so ruske enote zavzele januarja. Do zavzetja vasi pa prihaja le nekaj dni po tem, ko je ukrajinska vojska ponovno zavzela tudi vas Andriivka, ravno tako južno od mesta Bahmut.
Ukrajina je tudi danes poročala o novih ozemeljskih pridobitvah. Po navedbah namestnice ukrajinskega obrambnega ministra Hane Maljar so ukrajinske sile v bližini Bahmuta osvobodile dva, na jugu države pa še 5,2 kvadratnega kilometra ozemlja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zmage na bojišču so za Ukrajino še posebej pomembne, saj bo Zelenski ta teden obiskal Washington, kjer bo iskal nadaljnjo podporo ZDA. To bo njegov drugi obisk v Beli hiši, odkar je Rusija februarja lani napadla Ukrajino.
Ukrajina je bila medtem ponoči zopet tarča ruskih napadov z manevrirnimi raketami in droni. "V okolici Mikolajiva in Odese je bilo zabeleženih skupno 24 brezpilotnih letalnikov," je sporočila ukrajinska vojska in dodala, da je zračna obramba skupno sestrelila 18 dronov in vseh 17 manevrirnih raket. V regiji Herson sta bili v ruskih napadih ubiti najmanj dve osebi, sedem pa jih je bilo ranjenih, je sporočil guverner regije Herson Oleksandr Prokudin.
O napadih je poročala tudi Rusija. Ta trdi, da je v nedeljo odbila ukrajinske drone v bližini Moskve, regij Belgorod in Voronež ter nad zasedenim ukrajinskim polotokom Krim. V Rusiji o morebitnih žrtvah ali škodi na infrastrukturi za zdaj ne poročajo.
Kliščivko, v kateri je pred začetkom ruske invazije živelo nekaj sto ljudi, so ruske enote zavzele januarja.
Preberite tudi:
