Sobota, 15. 11. 2025, 11.42
1 ura
Odbor brez popravkov potrdil vladni predlog proračuna za leto 2026
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Vlada je predlog sprememb proračuna za leto 2026 poslala v zakonodajni postopek, še preden je DZ sprejel zakonsko podlago za izplačilo zimskega regresa zaposlenim.
Odbor DZ za finance je končal obravnavo predloga sprememb proračuna za leto 2026, s katerim se poraba zvišuje na 17,7 milijarde evrov. V koaliciji so ga pohvalili kot odraz stabilnih javnih financ, opozicijski člani odbora na sejo niso prišli. Finančni minister Klemen Boštjančič je povedal, da je vlada zmanjšala pričakovani obseg prihodkov, načrtovano porabo pa zvišala, med drugim za stroške dela in obrambo. Izplačilo zimskega dodatka se bo tako kot letos zagotovilo s prerazporeditvami, je pojasnil Boštjančič.
Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Članom odbora za finance jih je uvodoma predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, ki je povedal, da je vlada zmanjšala pričakovani obseg prihodkov, načrtovano porabo pa zvišala, med drugim za stroške dela in obrambo. Izplačilo zimskega dodatka se bo tako kot letos zagotovilo s prerazporeditvami.
S predlaganimi spremembami se načrtovani prihodki zmanjšujejo za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov, odhodki pa povečujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP.
Poslanci koalicije so predlogu proračuna izrekali podporo. "To ni proračun rezov, ampak proračun močne države in stabilnih javnih financ," je bila zadovoljna Andreja Živic (Svoboda).
"Ta proračun zajema komplet reform, ki smo jih v tem mandatu naslovili v okviru koalicije," je dejal Soniboj Knežak (SD). Z njim se več kot uspešno naslavlja obnovo po poplavah avgusta 2023, zimski dodatek za upokojence je nujen socialni korektiv, ogromno se vlaga v infrastrukturo, zvišanje izdatkov za obrambo je utemeljeno, je nadaljeval. "Mislim, da je realen odraz nujnih potreb, ki smo jih naslovili, me pa veseli, da kljub temu ostajamo v okviru mednarodnih zavez," je dejal o predlogu sprememb proračuna za leto 2026.
Aleš Lipičnik (Svoboda) je menil, da pri načrtovanih proračunskih odhodkih ne gre zgolj za porabo, pač pa za naložbe v prihodnost. Velik del proračuna je namreč posredno in neposredno povezan z investicijami - z investicijami v znanje in inovativnost, konkurenčnost, raziskave in razvoj, je naštel.
Predlog proračuna kot običajno spremlja predlog zakona o njegovem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Odbor ga obravnava v nadaljevanju seje. S tem bodo za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti za leti 2026 in 2027, ki jih bo DZ sprejemal prihodnji teden.
Kračun opozoril na tveganja za vzdržnost javnih financ
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je opozoril na tveganja za vzdržnost javnih financ. "Fiskalna politika se v vedno večji meri odmika od poti, začrtane v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, s katerim se je država zavezala k postopni konsolidaciji, ki bi zagotovila vzdržne javne finance," je dejal. Primanjkljaj se ponovno povečuje, namesto da bi se postopno zmanjševal, je spomnil in opozoril, da tekoča poraba, predvsem zaradi dviga stroškov dela v javnem sektorju, raste občutno hitreje kot gospodarska aktivnost.
V DS zaskrbljeni
Državni svet obravnavanega dokumenta ne podpira. Skrb vzbuja načrtovani proračunski primanjkljaj, je dejal državni svetnik Mitja Gorenšček in opomnil, da država svoje porabe ne zna ustrezno zamejiti glede na prihodke. "Zato opozarjamo, da se je v trenutnem gospodarskem položaju neodgovorno dodatno zadolževati," je dejal. Državni svetniki menijo tudi, da bi morala vlada pri proračunskem načrtovanju več pozornosti posvetiti postavkam, kjer bi lahko kaj privarčevali.
