SiolNET. Novice Svet
7,49

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Države, ki jih Rusija najbolj ogroža

7,49

termometer

Vladimir Putin | Ruski predsednik Vladimir Putin želi zadnje čase čim bolj razširiti rusko vplivno območje, zaradi česar so številne ruske sosede vse bolj zaskrbljene. | Foto: Reuters
Ruski predsednik Vladimir Putin želi zadnje čase čim bolj razširiti rusko vplivno območje, zaradi česar so številne ruske sosede vse bolj zaskrbljene. Foto: Reuters

Države, ki mejijo na Rusijo, so seveda v prvi vrsti pri pomoči Ukrajini. Tudi zaradi strahu, da bi lahko bile naslednje na vrsti, če bi Ukrajina klecnila. Ta strah pred napadalno Rusijo je tudi razlog za slovo Finske in Švedske od nevtralnosti.

Trenutno je na udaru Rusije njena največja zahodna soseda Ukrajina. Zaradi Rusije, ki je vse bolj osvajalsko usmerjena, sta seveda lahko na trnih tudi Moldavija in Gruzija, saj morata obe že nekaj časa na svojem mednarodno priznanem ozemlju trpeti ruske vojaške sile. V Moldaviji Rusi tako branijo samooklicano Pridnestrsko republiko, v Gruziji pa prav tako samooklicani Abhazijo in Južno Osetijo.

Vojne Gruzijcev z Rusi

V težjem položaju so seveda Gruzijci, saj neposredno mejijo na veliko Rusijo, z rusko vojsko pa so se spopadli že kmalu po razpadu Sovjetske zveze v Abhaziji v letih 1992–1993 in leta 2008 zaradi Južne Osetije. Moldavija ima ugodnejšo lego, saj Ukrajina preprečuje, da bi ruske sile vzpostavile ozemeljsko povezavo s Pridnestrjem.

Narva Novice To je najbolj rusko mesto v EU

Vsaj kanček nelagodja mora imeti tudi Kazahstan, čeprav ima zelo tesne stike z Rusijo. Po ruski zaslugi se je kazahstanski predsednik Kasim-Džomart Tokajev obdržal na oblasti, potem ko so januarja letos izbruhnili množični in nasilni protesti zaradi višjih cen zemeljskega plina.

Velika ruska manjšina v Kazahstanu

V Kazahstanu, ki neposredno meji na Rusijo in ima z njo zelo dolgo kopensko mejo, živi veliko Rusov oziroma rusko govorečih prebivalcev. Po statističnih podatkih iz letošnjega leta živi v Kazahstanu skoraj 3,5 milijona Rusov, kar predstavlja skoraj 18 odstotkov vsega kazahstanskega prebivalstva.

Kazahstanski predsednik Kasim-Džomart Tokajev mora biti previden v svojih odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ne samo zaradi tega, ker ga je januarja letos ohranil na oblasti, ampak ker lahko njegova država hitro postane nova tarča Rusije, če bi se hotel preveč odmakniti od nje. | Foto: Guliverimage Kazahstanski predsednik Kasim-Džomart Tokajev mora biti previden v svojih odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ne samo zaradi tega, ker ga je januarja letos ohranil na oblasti, ampak ker lahko njegova država hitro postane nova tarča Rusije, če bi se hotel preveč odmakniti od nje. Foto: Guliverimage

Poleg tega rusko prebivalstvo živi strnjeno na severu Kazahstana ob meji z Rusijo. Če bi se Kazahstan morebiti preveč odmaknil od Moskve, ne bi bilo presenečenje, če bi se v tej osrednjeazijski državi pojavili podobni konflikti, kot jih lahko v Ukrajini spremljamo od leta 2014 naprej.

Baltski trojček in velika Rusija

Od članic EU se od Rusije seveda najbolj počutijo ogrožene države, ki mejijo nanjo (neposredno ali posredno prek njene satelitske države Belorusije). Še zlasti pa so na preži pred "ruskim medvedom" države oziroma narodi, ki so imeli v preteklosti že slabe izkušnje z Rusijo.

Protest v Cetinju Novice Se lahko srhljivi ukrajinski scenarij ponovi še kje v Evropi?

Sem spadajo baltske države Litva, Latvija in Estonija, ki so se po prvi svetovni vojni osamosvojile od propadle carske Rusije, a jih je nato Sovjetska zveza po kupčiji s Hitlerjevo Nemčijo za nekaj desetletij spet prikovala k sebi. Ne preseneča, da so baltske države med najbolj solidarnimi z Ukrajino.

Finski strah pred Rusijo

Vse tri baltske države so seveda zaradi članstva v Natu in prisotnosti Natovih sil na svojem ozemlju v boljšem položaju kot Ukrajina, Moldavija ali Gruzija. Podobna varnostna zagotovila, kot jih ima baltski trojček, bi si seveda želela tudi Finska.

Finska je bila desetletja nevtralna država, švedska tradicija nevtralnosti pa je še starejša. Ruski napad na Ukrajino je zdaj obe državi dobesedno prisilil v to, da se odpovesta nevtralnosti in v iskanju varnosti potrkata na vrata Nata. Kdaj bosta Švedska in Norveška postali članici Nata, je zdaj odvisno od hitrosti ratifikacij njune včlanitve v državah članicah. Z vstopom obeh nordijskih držav bo Nato štel 32 članic. Na fotografiji sta finska premierka Sanna Marin in njena švedska kolegica Magdalena Andersson. | Foto: Guliverimage Finska je bila desetletja nevtralna država, švedska tradicija nevtralnosti pa je še starejša. Ruski napad na Ukrajino je zdaj obe državi dobesedno prisilil v to, da se odpovesta nevtralnosti in v iskanju varnosti potrkata na vrata Nata. Kdaj bosta Švedska in Norveška postali članici Nata, je zdaj odvisno od hitrosti ratifikacij njune včlanitve v državah članicah. Z vstopom obeh nordijskih držav bo Nato štel 32 članic. Na fotografiji sta finska premierka Sanna Marin in njena švedska kolegica Magdalena Andersson. Foto: Guliverimage

Finci imajo zelo dolgo kopensko mejo z Rusijo, s svojimi vzhodnimi sosedi pa so se za svoj obstoj že morali vojskovati v letih 1939–1940. Takrat so jo odnesli z nekaj ozemeljskimi izgubami, Finska pa v skladu s t. i. finlandizacijo ni smela voditi zunanje politike v nasprotju z željami Moskve.

Slovo Finske in Švedske od nevtralnosti

Del te finlandizacije je bila tudi vojaška nevtralnost v času hladne vojne, ki jo Finska zdaj želi končati z vstopom v Nato. S to vključitvijo želi Finska Moskvo odvrniti od kakšnega avanturističnega razmišljanja o vojaškem osvajalskem pohodu.

Dekle in robot Novice Razkrita velika slovenska skrivnost

Poleg Finske želi v Nato tudi Švedska. Ta nima kopenske meje z Rusijo, bi pa seveda v primeru ruskega napada na Finsko hitro prišla na vrsto. Po drugi strani je Švedska ranljiva tudi na Baltskem morju.

Rusko žuganje v Baltskem in Barentsovem morju

Na vzhodni strani Baltskega morja je vojaško zelo močna enklava Kaliningrad, blizu Švedske so tudi ruska ozemlja ob Baltskem morju pri Sankt Peterburgu. Vstopi ruskih letal v švedski zračni prostor ali vstopi ruskih podmornic v švedske ozemeljske vode so dokaj pogost pojav.

Arktično otočje Svalbard je od leta 1920 pod norveško suverenostjo, toda na njem ima lahko Rusija svojo rudarsko naselbino. Otočje je demilitarizirano, na otočju pa ima Rusija tudi svoj konzulat, kar je najbolj severna diplomatska misija na svetu. Norveška, ki ima z Rusijo tudi kopensko mejo, je geostrateško zelo pomembna država. Je predstraža Nata v zahodnem delu Arktičnega oceana. | Foto: Guliverimage Arktično otočje Svalbard je od leta 1920 pod norveško suverenostjo, toda na njem ima lahko Rusija svojo rudarsko naselbino. Otočje je demilitarizirano, na otočju pa ima Rusija tudi svoj konzulat, kar je najbolj severna diplomatska misija na svetu. Norveška, ki ima z Rusijo tudi kopensko mejo, je geostrateško zelo pomembna država. Je predstraža Nata v zahodnem delu Arktičnega oceana. Foto: Guliverimage

Poleg Finske in Švedske bo v primeru kakšnega konflikta z Rusijo na prvi bojni črti tudi Norveška. Ta država, ki je ena od ustanovnih članic Nata, ima neposredno kopensko mejo z Rusijo, do trenj pa lahko pride tudi v Arktičnem oceanu oziroma v Barentsovem morju. Med Norveško in Rusijo se je nedavno že malce zaiskrilo zaradi vprašanja arktičnega otočja Svalbard.

Spor zaradi danskega otoka

Precej blizu otočja Svalbard je Grenlandija, ki spada pod dansko krono. Danska je tudi država, ki spada v skandinavsko-nordijsko-baltski blok do Rusije nezaupljivih držav. Ne preseneča, da Danska zelo vojaško pomaga Ukrajini. Med drugim ji je tudi poslala protiladijske rakete harpoon, zaradi česar je ruska pomorska invazija na Odeso vsaj trenutno verjetno postala skorajda misija nemogoče.

Hotel Viru v Talinu Novice Skrivnostni hotel, v katerem je soba s temačno preteklostjo

Verjetno so zaradi tega ruske vojaške ladje sredi junija v slogu nekakšnega maščevalnega svarila za nekaj časa vstopile v danske ozemeljske vode pri otoku Bornholm v Baltskem morju. Ta otok je lahko tudi morebitno žarišče kakšnega novega konflikta.

Rusi proti Američanom na Bornholmu

Rusija namreč nasprotuje morebitnemu prihodu ameriških vojakov na omenjeni otok in se pri tem sklicuje na sporazum med Dansko in Sovjetsko zvezo iz leta 1946. Takrat so otok zapustile enote sovjetske Rdeče armade, ki so ga zasedle ob koncu druge svetovne vojne v bojih proti Hitlerjevi Nemčiji. Danska se seveda ne zmeni za ruske ugovore.

Pred tedni so ruske vojaške ladje za nekaj časa vstopile v danske ozemeljske vode pri danskem baltskem otoku Bornholm. Ta otok lahko postane jedro spora med Dansko in Rusijo, saj Moskva trdi, da po sporazumu iz leta 1946 København ne sme dovoliti prihoda ameriške vojske na ta otok. | Foto: Guliverimage Pred tedni so ruske vojaške ladje za nekaj časa vstopile v danske ozemeljske vode pri danskem baltskem otoku Bornholm. Ta otok lahko postane jedro spora med Dansko in Rusijo, saj Moskva trdi, da po sporazumu iz leta 1946 København ne sme dovoliti prihoda ameriške vojske na ta otok. Foto: Guliverimage

Tako rekoč na prvi bojni črti je seveda tudi Poljska, ki je poleg tega zaradi grenkih in bolečih zgodovinskih izkušenj zelo nezaupljiva do Moskve. Poljska na kopnem meji na že večkrat omenjeno enklavo Kaliningrad, ki je dobesedno ruska trdnjava ob Baltskem morju, in na rusko satelitsko državo Belorusijo.

Ruske grožnje Poljski

Poljska je glavna diplomatska in vojaška podpornica Ukrajine v EU, zaradi česar je seveda pogosto deležna ruskih groženj. Tudi televizijskih oziroma medijskih groženj o uporabi ruskega jedrskega orožja.

Maia Sandu Novice Je majhna in šibka ter od strahu trepeta pred Putinom Vladimir Putin Novice Sta to državi, ki gresta Putinu poleg Ukrajine najbolj na živce? Ukrajinski vojaki Novice Črni scenariji vojne, ki se jim hoče Ukrajina izogniti Trst Novice Največja slovenska skrivnost Elvira Nabiulina, Vladimir Putin Novice Razkrivamo, zakaj Zahodu ni uspelo uničiti ruskega rublja Josip Broz-Tito Novice Kako je Tito skorajda povzročil tretjo svetovno vojno in jedrsko apokalipso

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin