Torek, 19. 4. 2022, 22.47
2 leti
To je najbolj rusko mesto v EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,75
6
Narva je bila v sovjetskih časih mesto z močno industrijo. Mesto ima v primerjavi z estonskim povprečjem precej visoko brezposelnost, tudi plače so nižje od estonskega povprečja. Za nameček je izbruh vojne v Ukrajini prekrižal načrte o gradnji novih industrijskih objektov v mestu.
Narva je estonsko mesto, ki leži ob meji z Rusijo in v katerem okoli 96 odstotkov prebivalstva predstavljajo rusko govoreči. Mesto je tudi vstopna točka za številne Ruse, ki v zadnjem času zapuščajo državo in odhajajo v zahodne države.
V Estoniji po podatkih iz leta 2018 živi nekaj več kot 324 tisoč Rusov, ki predstavljajo okoli 25 odstotkov vsega estonskega prebivalstva. Rusko prebivalstvo večinoma živi v dveh estonskih regijah – v regiji Harju, v kateri leži tudi glavno estonsko mesto Talin, in obmejni regiji Ida-Viru.
Mesto, v katero so naselili rusko govoreče prebivalstvo
Največje mesto regije Ida-Viru je Narva. Ta ima okoli 55 tisoč prebivalcev, od tega jih je okoli 96 odstotkov rusko govorečih, okoli 88 odstotkov pa etničnih Rusov. Zaradi tega za Narvo pravijo, da je najbolj rusko mesto v Estoniji in najbolj rusko mesto v EU.
Ob koncu prve svetovne vojne je bila približno polovica prebivalcev Estoncev, polovica pa Rusov. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto popolnoma porušeno, po drugi svetovni vojni, ko je Estonija (znova) postala del Sovjetske zveze, pa je sovjetska oblast mesto poselila z rusko govorečimi priseljenci iz drugih delov Sovjetske zveze.
Neuresničene pobude o ruski republiki ob Narvi
Največji delež so seveda predstavljali Rusi, prišli pa so tudi Ukrajinci in Belorusi, od katerih so številni govorili rusko. Leta 1991 je Estonija znova postala neodvisna država.
Reka Narva ločuje Estonijo, članico EU in Nata, od Rusije. Na fotografiji vidimo na levi strani reke grad Narva, imenovan tudi Hermanov grad. Na desni strani je ruski Ivangorod. Hermanov grad so sredi 13. stoletja zgradili Danci. Kamnit je grad postal v začetku 14. stoletja. Trdnjavo Ivangorod je konec 15. stoletja zgradil veliki moskovski knez Ivan III. Po trdnjavi je dobilo ime tudi mesto, ki je zraslo ob njej.
Čeprav je bilo v času osamosvajanja Estonije med Rusi iz Narve nekaj zagovornikov t. i. Transnarovske republike, je večina rusko govorečega prebivalstva Narve to možnost zavračala. Je pa število prebivalcev Narve od leta 1992 zelo upadlo. Takrat je bilo prebivalcev kar 83 tisoč.
Narva postane medijsko zanimiva
Ob ruskem napadu na Ukrajino je postala Narva zaradi svoje narodnostne sestave in obmejne lege zanimiva tudi za tuje, neestonske medije. O mestu se je med drugim pred kratkim razpisal nemški poslovni časnik Handelsblatt.
Novinar nemškega časnika se je v mestu med drugim pogovarjal z domačinom, estonskim Rusom. Oleg, kot so v nemškem časniku poimenovali domačina (svojega pravega imena ni hotel razkriti), se je pravkar vrnil z obiska pri sorodnikih na drugi strani meje. Oleg, ki pravi, da obsoja vojno v Ukrajini, se je tej temi v pogovoru s sorodniki na ruski strani raje izognil. Povedal je tudi, da je na obeh straneh meje čutiti veliko napetost.
Narva kot odskočna deska za pot na Zahod
V mesto vsak dan prihajajo Rusi, ki zapuščajo svojo državo in si želijo odpotovati v kakšno zahodnoevropsko državo. V mesto iz Rusije prihajajo tudi ruski avtobusi, v katerih so tudi begunci iz Ukrajine. Po navedbah županje Narve Katri Raik jih pride okoli dvesto na dan.
Videoposnetek Deutsche Welle o Narvi:
V Narvi je skoraj nemogoče dobiti prosto sobo v hotelu. Sobe v hotelu najamejo tisti prišleki v Narvi, ki pridejo bolj proti večeru in ne morejo več dobiti nadaljnjega prevoza v estonsko glavno mesto Talin. Zaradi velikega povpraševanja po hotelskih sobah se je cena za najem v zadnjem času podvojila.
Mesto je postalo zelo tiho
Kljub velikemu številu Rusov, ki živijo v Narvi, pa do zdaj ni prišlo do javnih demonstracij v podporo ruskemu napadu na Ukrajino. "V mestu je postalo zelo tiho," pravi županja Raikova. V mestu se za zdaj tudi niso pojavili napisi s črko Z, ki je postala simbolni znak podpore vojne proti Ukrajini.
V Narvi tudi ni videti kakšnih izobešenih ruskih zastav, pa tudi ukrajinskih ne. So pa na avtobusnih postajah nalepljeni plakati, ki vabijo ljudi, naj namenijo prispevek za pomoč Ukrajini.
Molčeči domačini
Novinar Handelsblatta je o mnenju o vojni v Ukrajini povprašal številne meščane Narve. Večina jih noče povedati svojega mnenja. Artjom in Elena, ki ju je novinar srečal, ko sta se ob reki sprehajala s svojim otrokom, pravita, da se v Narvi zelo dobro počutita. O vojni v Ukrajini sta bila redkobesedna, povedala sta le to, da sta za mir.
Estoncem daje občutek varnosti njihovo članstvo v Natu. Na fotografiji iz leta 2015 vidimo estonske oklepnike na vojaški paradi ob estonskem dnevu neodvisnosti. Na tej paradi so sodelovale tudi enote Nata in ZDA. To je bilo prvič v zgodovini, da so bile ameriške in Natove enote uradno tako blizu ruske meje.
Ženska, stara nekaj čez 40 let, je v pogovoru z novinarjem Handelsblatta ponosno zatrdila: "V svojem srcu sem Rusinja. Ne glede na to, kaj se dogaja, bom vedno Rusinja." Si lahko predstavlja, da bi živela v Rusiji, jo je povprašal novinar. "Ne, tukaj živim že 30 let," mu je odgovorila.
Spremljanje ruske televizije
Le upokojeni par, Ivan in njegova žena, ki v mestu živita že več kot 50 let, je javno povedal svoje stališče do vojne: "To je vojna in nič drugega. Midva sva pretresena."
Številni Rusi v Narvi spremljajo rusko televizijo. Estonske oblasti so sicer blokirale ruske televizijske programe prek kabla, a meščani Narve lahko spremljajo ruske programe s pomočjo anten in satelitskih sprejemnikov.
Putinovi podporniki v Narvi
Županja Raikova, ki je bila nekdaj estonska notranja ministrica, pravi, da številni meščani Narve vedo, da vojna proti Ukrajini ni pravična, a si kljub vsemu govorijo, da so Rusi. Po mnenju županje polovica Rusov, ki živijo v Narvi, bolj ali manj podpira ruskega predsednika Vladimirja Putina, a si vsi želijo, da bi se vojna čim prej končala.
Raikova tudi ne verjame, da bi se v mestu lahko zgodile proruske demonstracije. Prav tako je ni strah, da bi se vojna razširila tudi v Estonijo. Občutek varnosti jim daje to, da je Estonija članica Nata.
6