Nedelja, 10. 4. 2022, 22.17
2 leti, 7 mesecev
Kaj sta skovala Angela in Vladimir?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,25
32
Angela Merkel, ki je postala kanclerka leta 2005, je tudi zaradi nemških gospodarskih interesov kar šestnajst let dobro sodelovala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Z ruskim napadom na Ukrajino se je znova odprlo vprašanje ustreznosti politike, ki jo je v času svojega vladanja izvajala nemška kanclerka Angela Merkel. Še zlasti so zdaj na tnalu njena energetska politika, politika do Putinove Rusije in vprašanja ukrajinskega vključevanja v Nato.
Ko se je lani Angela Merkel poslavljala od 16-letnega kanclerjevanja najmočnejši članici EU, so skoraj vsi mediji objavljali članke o tem, katere so bile njene napake, kateri so bili njeni uspehi in dosežki ter kakšna bo njena zapuščina.
Nepremišljeno odpiranje vrat množičnim migracijam
Kot njeno največjo in najbolj usodno napako so številni, še zlasti na desni strani političnega prizorišča, navajali odločitev iz poznega poletja in zgodnje jeseni leta 2015, ko je na stežaj odprla vrata za migrante in begunce. Ti so potem po t. i. balkanski poti množično in v dolgih kolonah prihajali v Nemčijo in druge bogate evropske države.
Ta njena odločitev je okrepila protipriseljenske stranke v številnih evropskih državah, med drugim tudi v Nemčiji, kjer se je AfD uspelo na volitvah leta 2017 prebiti v bundestag.
Botra brexita
Ob pogledu na nenadzorovane množične migracije v času migrantske krize jeseni 2015 se je britansko javno mnenje tudi prvič nagnilo v korist zagovornikov izstopa Velike Britanije iz EU. Lahko torej tudi rečemo, da je bila po svoje Merklova botra brexita.
Januarja 2007 sta se Merklova in Putin srečala v njegovi poletni rezidenci v Sočiju. Putin je takrat na srečanje z nemško kanclerko pripeljal tudi svojega črnega labradorca Konija. Številni so domnevali, da je to storil zanalašč, ker je vedel, da se Merklova zelo boji psov, in jo je hotel prestrašiti. Putin je devet let pozneje v pogovoru za nemški Bild dejal, da ni vedel, da Merklova nima rada psov, in da se ji je pozneje opravičil. Merklova se boji psov od avgusta 1995, ko jo je med kolesarjenjem nenadoma napadel pes in jo ugriznil. O napadu na Merklovo, ki je bila tedaj nemška ministrica za okolje, so leta 1995 poročali nemški mediji.
Popolnoma različni pogledi na migrantsko krizo so tudi poglobili razdor med zahodnimi in vzhodnimi članicami EU. Te zadnje zagovarjajo strogo politiko priseljevanja, še zlasti pa nasprotujejo obveznemu prerazdeljevanju prosilcev za azil po vseh članicah (t. i. migrantske kvote).
Leve graje na račun Merklove
Na levi strani političnega prizorišča graje letijo zlasti na njeno politiko v času evrske oziroma dolžniške krize, češ da je bila preveč trda in neizprosna do do vratu zadolžene Grčije.
Sem ter tja so se v času njenega vladanja z leve strani tudi pojavljali očitki, da je preveč popustljiva do Viktorja Orbana, ki je na Madžarskem vzpostavljal iliberalno državo. Orban je bil sicer v času migrantske krize njen najbolj glasni in izstopajoči kritik, a to ni poslabšalo odnosov med državama.
Nemški gospodarski interesi na Madžarskem
Nemško-madžarski odnosi pa se niso poslabšali predvsem zato, ker je Madžarska s svojo poceni delovno silo in s prijazno davčno politiko do tujih vlagateljev postala svojevrstna trdnjava nemških velekoncernov, zlasti avtomobilskih. Merklova pa je, tako kot povprečni Nemec pričakuje od svojega kanclerja, vedno gledala na interese nemškega gospodarstva.
Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski nima preveč dobrega mnenja o nekdanji nemški kanclerki. Merklovi očita, da je zaradi popuščanja Putinu sokriva za ruski napad na Ukrajino.
Prav to, da Nemčija gleda zgolj na svoje gospodarske interese, je tudi del graj, ki proti Berlinu že nekaj časa letijo iz smeri Kijeva. Pred ruskim napadom na Ukrajino so Ukrajinci, pa tudi Američani, zlasti grajali gradnjo plinovoda Severni tok 2.
Nemška energetska odvisnost od Rusije
Po izbruhu vojne pa Ukrajinci predvsem pričakujejo, da Nemci ne bodo več uvažali ruskega plina, nafte in premoga ter tako Rusijo gospodarsko stisnili v kot. To je seveda lažje reči kot storiti. Pred izbruhom vojne v Ukrajini je Nemčija iz Rusije uvozila 55 odstotkov plina, polovico premoga in 35 odstotkov nafte.
Dejstvo je, da je Nemčija z Rusijo v zadnjih desetletjih vzpostavila zelo dobre gospodarske odnose, ki jih niso mogle ogroziti niti zahodne sankcije po ruski enostranski priključitvi Krima leta 2014.
Odpoved jedrskim elektrarnam
Poleg tega je vratolomna odločitev Merklove iz junija 2011, ko je nekaj mesecev po nesreči v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem na vrat na nos zaprla osem nemških jedrskih elektrarn, za preostale jedrske elektrarne pa napovedala zaprtje najpozneje do leta 2022, Nemčijo pahnila še v večjo energetsko odvisnost od Rusije.
Nemška politika do Putinove Rusije, ki jo je od leta 2005 izvajala Merklova, je bila nadaljevanje politike, ki jo je začrtal njen predhodnik na kanclerskem položaju, socialdemokrat Gerhard Schröder. V času Schröderjevega vladanja Nemčiji je Putin v Rusiji obračunal z neposlušnimi oligarhi, zaplenil njihovo zasebno lastnino in uvedel t. i. državni kapitalizem. Schröder je tudi začel gradnjo plinovoda Severni tok 1. Zamisel o plinovodu, ki bi pod Baltskim morjem povezal Rusijo in Nemčijo, se je pojavila že v času kanclerja Helmuta Kohla.
Merklova se je po slovesu od politike decembra lani umaknila od oči javnosti in medijev. Lahko bi rekli, da je skorajda poniknila v anonimnost. Toda ruski napad na Ukrajino jo je po svoje spet vrnil iz pozabe nazaj v politične razprave.
Zelenski izzval Merklovo
Pred dnevi je Merklovo izzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je v videosporočilu, ki ga je objavil po odkritju ruskih vojnih zločinov v ukrajinskem mestu Buča, med drugim dejal: "Gospo Merklovo in gospoda Sarkozyja vabim, da obiščeta Bučo in si ogledata, kam je njuna politika popuščanja Rusiji pripeljala v 14 letih."
Merklova in nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta aprila 2008 sodelovala na vrhu Nata v Bukarešti, kjer naj bi zaradi politike popuščanja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu blokirala Natovo ponudbo akcijskega načrta za članstvo Ukrajini in Gruziji. S tem bi ti državi dobili status kandidatke.
Merklova vztraja pri svojih odločitvah iz leta 2008
Neposredno izzvana Merklova se je oglasila s sporočilom, ki ga je javnosti posredovala njena pisarna. V sporočilu je zapisano, da nekdanja nemška kanclerka vztraja pri pravilnosti odločitve iz leta 2008, da Ukrajini ne ponudijo akcijskega načrta za članstvo.
Poslovilno srečanje Putina in Merklove v Moskvi avgusta lani:
V sporočilu je pisarna nekdanje nemške kanclerke še zapisala, da Merklova popolnoma podpira nudenje pomoči Ukrajini, da se ubrani ruskega napada.
Nemško-rusko sodelovanje
Vsekakor bo v prihodnosti veliko težo pri ocenjevanju in ovrednotenju politične zapuščine Merklove imela tudi njena politika do Putinove Rusije. Ta je bila Rusiji kar precej naklonjena, v prvi vrsti pa je Nemčija na odnose z največjo državo na svetu gledala skozi prizmo gospodarskih koristi.
Merklova in Putin se seveda zelo dobro poznata, ne nazadnje sta bila politična sopotnika dolgih šestnajst let. Merklova tudi obvlada ruščino, Putin pa nemščino. Lani avgusta je Merklova prišla tudi na poslovilni obisk v Kremelj k Putinu, ta pa ji je galantno izročil šopek rož.
Merklova nadaljevala Schröderjevo politiko
Je pa treba omeniti, da je Merklova zgolj nadaljevala nemško politiko do Putinove Rusije, ki jo je začrtal že njen socialdemokratski predhodnik Gerhard Schröder. Ta je sklenil sporazum z Rusi o gradnji plinovoda Severni tok 1 in pozneje – seveda po Putinovi zaslugi – dobil dobro plačane službe v ruskih državnih podjetjih.
Ta do Rusije naklonjena nemška politika je vse do ruskega napada na Ukrajino uživala dokaj veliko splošno podporo v nemški politiki. Nekaj puščic na to politiko je prihajalo le od Zelenih. Tako je zdajšnja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock že pred vojno v Ukrajini napovedala manj naklonjeno politiko do Putinove Rusije.
32