Nedelja, 20. 3. 2022, 22.20
2 leti
Velike nemške težave zaradi Putina
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,91
43
Vladimir Putin je s svojim napadom na Ukrajino Nemčijo, ki je zelo odvisna od ruskih energentov, spravil v zelo težaven položaj.
Nemčija je glavna v skupini evropskih držav, ki niso preveč navdušene nad nadaljnjimi in strožjimi gospodarskimi sankcijami proti Rusiji. Zaradi tega je tarča številnih kritik. Te prihajajo zlasti iz Poljske, pa tudi iz Ukrajine.
"24. februar pomeni prelomnico v zgodovini naše celine." S temi besedami je 26. februarja letos nemški socialdemokratski kancler Olaf Scholz opisal posledice ruskega napada na Ukrajino. Ob tej prelomnici oziroma zgodovinski prelomnici (nem. Zeitenwende) je Scholz napovedal tudi povečanje nemškega obrambnega proračuna in vojaško pomoč Ukrajini.
Povečanje obrambnih izdatkov in vojaška pomoč Ukrajini
Tako naj bi letos Nemčija za obrambo prispevala sto milijard evrov, obrambni proračun pa bo od zdaj vsako leto znašal več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Nemčija je tudi napovedala, da bo ukrajinski vojski med drugim poslala 500 protiletalskih raketometov stinger, tisoč protioklepnih raketometov tipa panzerfaust 3 in 2.700 protiletalskih raketometov strela-2 sovjetske izdelave.
Zastarele in pokvarjene sovjetske strele
Glede strel, ki so v združeni Nemčiji oborožitvena dediščina nekdanje vzhodnonemške vojske in so dolga leta ležale v vojaških skladiščih, se je malce zapletlo, saj se je izkazalo, da je brezhibnih in primernih za uporabo samo 500 kosov. Te so Ukrajincem Nemci dostavili šele pretekli četrtek.
Olaf Scholz je 26. februarja letos ruski napad na Ukrajino opisal kot prelomnico v evropski zgodovini in napovedal velike spremembe v nemški politiki. Zdaj pa mu nekateri očitajo, da je bilo to le prazno govorjenje.
Pred ruskim napadom na Ukrajino je bila Nemčija tarča pogostih graj (te so prihajale zlasti iz Poljske in Ukrajine, pa tudi iz ZDA) zaradi tesnega gospodarskega sodelovanja s Putinovo Rusijo. Predvsem je bil kritikom Nemčije trn v peti plinovod Severni tok 2. Po napadu se je Nemčija odpovedala projektu Severni tok 2.
Velika energetska odvisnost od Rusije
Po ruskem napadu na Ukrajino je EU, tako kot ZDA in Velika Britanija, uvedla sankcije proti Rusiji in ruskim oligarhom, ni pa popolnoma pretrgala trgovskih stikov. Tako ruski plin in nafta še vedno potujeta v evropske države, v Rusijo pa pritekajo evropska plačila za ruske energente.
Nemčija, pa tudi številne druge članice EU, za zdaj nočejo popolnoma pretrgati gospodarskih povezav z Rusijo, še zlasti pa ne uvesti embarga na uvoz ruskih energentov. Glede na to, da Nemčija iz Rusije uvozi 55 odstotkov plina, polovico premoga in 35 odstotkov nafte, je jasno, zakaj Nemčija ni navdušena nad popolnim embargom.
Po priključitvi Krima je Evropa uvozila še več plina
Ni pa samo Nemčija tako zelo energetsko odvisna od Rusije. Praviloma velja, da bolj ko je evropska država zemljepisno blizu Rusiji, tem bolj je odvisna od njenih energentov. Pri čemer se je ta odvisnost od Rusije v zadnjih letih še okrepila.
Nemci za ruske energente (nafto, plin in premog) vsak dan plačajo več sto milijonov evrov.
Kot piše škotski novinar Andrew Neil v britanskem Daily Mailu, je leta 2013, torej eno leto pred enostransko rusko priključitvijo Krima, EU kupila 135 milijard kubičnih metrov ruskega plina, v poznejših letih pa je številka narasla na 166 milijard kubičnih metrov letno.
Lahko Putin res financira vojno zgolj z rublji?
Samo Nemčija Rusiji za uvožene energente na dan plača več sto milijonov evrov. Nemški gospodarski minister Robert Habeck (Zeleni), ki zagovarja stabilno dobavo plina, premoga in nafte, je pred dnevi za nemško javno televizijo ARD zavrnil očitke, da s tem Nemčija financira rusko vojno proti Ukrajini.
Habeck trdi, da lahko Putin vojno financira z ruskim denarjem: "Za vse, česar sam ne more izdelati v Rusiji, potrebuje tujo valuto, ki jo dobi z izvozom nafte in plina. Oskrbo vojakov in vojaško industrijo pa lahko plača z rublji. Te rublje pa lahko sam natisne".
Je EU glede sankcij razdeljena na tri tabore?
EU je povezava 27 držav, zato ne preseneča, da vse nimajo enakih pogledov glede nadaljnjih sankcij proti Rusiji. Kot je pred dnevi pisal Daily Mail, ki se deloma sklicuje na The Times, so znotraj EU tri skupine držav. V prvi skupini so Poljska, Litva, Latvija in Estonija, ki zagovarjajo še strožje gospodarske sankcije proti Rusiji.
Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron se pogosto po telefonu pogovarjata z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po podatkih, ki pricurljajo v javnost, nista preveč uspešna pri prepričevanju Putina, naj ustavi napad na Ukrajino.
V drugi skupini so države, ki nasprotujejo strožjim sankcijam oziroma skušajo te sankcije uvajati postopoma ali pa celo ublažiti do zdaj sprejete sankcije. Sem spadajo Nemčija, Italija, Avstrija, Madžarska, Grčija in Bolgarija. Tretjo skupino pa sestavljajo države, ki imajo nevtralen položaj glede novih sankcij. V to skupino Daily Mail uvršča tudi Slovenijo.
Nemško gospodarstvo ni navdušeno nad sankcijami
Poljska na primer želi uvedbo sankcij proti ruskemu oligarhu Olegu Deripaski, ki ima v lasti največjega proizvajalca aluminija na svetu. Nemčija je po pisanju Daily Maila proti, ker bi sankcije proti Deripaski vplivale na nemško in evropsko industrijo aluminija. Nemčija je nasploh proti oviram za dobavo nujnih kovin, kamor uvršča titan, aluminij in baker.
Jasno je, da na nemško politiko glede sankcij proti Rusiji zelo vpliva mnenje nemškega gospodarstva, ki ne samo da nasprotuje novim, še strožjim sankcijam, ampak tudi svari pred dolgotrajnimi škodljivimi gospodarskimi posledicami že sprejetih protiruskih sankcij.
Svarila pred pomanjkanjem energentov
Embargo na ruski plin in nafto bi tako poleg višjih cen povzročil tudi težavo z oskrbo z energenti, zaradi česar bi morala nemška podjetja morda celo ustavljati proizvodnjo, kakšna majhna in srednje velika pa si sploh ne bi mogla več privoščiti, da bi imela svojo proizvodnjo v Nemčiji, piše nemški spletni medij t-online. Seveda se pojavljajo tudi svarila o dvomestni inflaciji in socialni krizi.
Nemci so Ukrajincem poslali tudi protioklepno orožje panzerfaust 3, ki je nemške izdelave. Na fotografiji iz leta 2014 vidimo nemškega vojaka, oboroženega s panzerfaustom.
Vsekakor ni presenečenje, da skupino držav, ki zahtevajo še strožje sankcije, vodi prav Poljska. Ta država tudi zaradi slabih večstoletnih zgodovinskih izkušenj z Rusijo oziroma Rusi zahteva zelo odločne korake proti Rusiji tudi na vojaškem področju.
Poljske želje po večji vlogi Nata v Ukrajini
Tako je vodja vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslaw Kaczynski na nedavni skupni novinarski konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom v Kijevu, na kateri so sodelovali še poljski premier Mateusz Morawiecki, slovenski premier Janez Janša in češki premier Petr Fiala, govoril o mirovni misiji Nata na ukrajinskem ozemlju.
Ta mirovna misija bi skrbela za dotok humanitarne pomoči in bi bila tudi sposobna braniti sama sebe pred napadi. Seveda bi to pomenilo, da bi se Nato neposredno vključil v vojno v Ukrajini, čemur pa ne nasprotuje samo Nemčija, ampak tudi ZDA. Ameriški predsednik Joe Biden je tako že pred izbruhom vojne v Ukrajini povedal, da ZDA ne bodo poslale vojakov v Ukrajino, saj bi to pomenilo izbruh tretje svetovne vojne.
Poljski načrti o dobavi migov
ZDA za zdaj tudi niso navdušene nad vzpostavitvijo območja prepovedi letenja nad Ukrajino, prav tako so preprečile poljski načrt, da bi Poljaki Ukrajini dali svoja letala vrste mig-29. Poljaki, ki so se bali ruskega maščevalnega odziva, so želeli tveganje porazdeliti skupaj z ZDA in Nemčijo.
Jaroslaw Kaczynski, ki je v poljski vladi namestnik premierja, a je kot predsednik vladajoče stranke PiS številka ena v državi, je zagovornik strogih sankcij proti Rusiji in tudi čim večje vojaške pomoči Ukrajini.
Svoje mige bi tako pripeljali v ameriško vojaško bazo v Nemčijo, potem pa bi jih uradno Američani dali Ukrajincem. Zaradi nasprotovanja ZDA je poljski načrt padel v vodo.
Nemško-ukrajinska nesoglasja
Nesoglasja glede politike do Rusije niso samo med Varšavo in Berlinom, ampak tudi med Kijevom in Berlinom. Že pred ruskim napadom so bili Ukrajinci kritični do Severnega toka 2, nezadovoljni so bili tudi zaradi tega, ker jim Nemci niso želeli poslati orožja za boj proti Rusiji.
Nemško neodločnost in omahovanje je pred dnevi ošvrknil tudi Zelenski, ko je po videopovezavi nagovoril poslance bundestaga. Tako je Nemčiji očital, da naredi premalo za Ukrajino in da jo skrbi samo za svoje gospodarstvo.
Nemci razdeljeni glede govora Zelenskega
Odzivi na govor Zelenskega so bili v Nemčiji mešani. Zelenskemu je dal prav nemški novinar Reinhard Müller. Ta se je v komentarju, ki ga je objavil Frankfurter Allgemeine Zeitung, med drugim zgražal, ker je bil čustveni nagovor Zelenskega za poslance bundestaga le ena od točk dnevnega reda.
Ukrajinski predsednik Vlodimir Zelenski je 17. marca po videopovezavi nagovoril tudi poslance bundestaga.
Takoj ko je Zelenski končal svoj govor, se je namreč pozornost poslancev preusmerila na vsakodnevne in manj pomembne razprave v bundestagu. Scholzeva napoved zgodovinske prelomnice je tako zgolj prazno govorjenje, še meni Müller.
Zagovorniki nemške hladne zavrnitve
Spet drugače je govor Zelenskega videl komentator nemškega Focusa Ulrich Reitz, ki je prepričan, da skuša ukrajinski predsednik Nemčijo zvleči v neposredno vojno z Rusijo. "Zelenski je čustveno prosil Nemčijo za pomoč, vendar je hladna zavrnitev Nemčije pravilna," je Reitz naslovil svoj komentar.
"Zdaj, ko je vpletenih toliko strasti, se jim poskušajmo izogniti, če je le mogoče. Za to gre: Volodimir Zelenski, trenutno najboljši govornik na svetu, skuša Nemčijo in ves Zahod spremeniti v neposredne udeležence vojne. Nemčija to zavrača. Tako kot ves Zahod. Z dobrimi razlogi (a slabšimi govorniki)," še piše Reitz.
Skuša Scholz Ruse odvezati odgovornosti za vojno?
Med Nemčijo in Ukrajino se iskri tudi glede izrazoslovja. Scholz je namreč ruski napad na Ukrajino poimenoval Putinova vojna, saj nasprotuje enačenju Rusije z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ukrajinsko stališče pa je, da gre za vojno Rusije proti Ukrajini, saj večina Rusov podpira vojno. Mihajlo Podoljak, svetovalec ukrajinskega predsednika, je prepričan, da je Scholz s svojimi izjavami Ruse odvezal odgovornosti za vojno.
43