Četrtek, 10. 2. 2022, 22.01
2 leti, 10 mesecev
Padel je med kladivo in nakovalo. Se bo rešil?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,20
12
V začetku letošnjega januarja je bilo po anketi, ki jo redno objavlja nemška javna televizija ARD, z delom novega kanclerja Olafa Scholza zelo zadovoljnih ali zadovoljnih 60 odstotkov vprašanih, mesec dni pozneje pa le še 43 odstotkov.
Vse več Nemcev je nezadovoljnih zaradi ukrepov za zajezitev pandemije, Nemčija sama pa se je v ukrajinski krizi znašla med kladivom in nakovalom. Skratka, novi nemški kancler Olaf Scholz ima na začetku svojega vladanja veliko težav.
Nova nemška vlada je na oblasti le dobra dva meseca, a se je že znašla v težavah. To se kaže tudi v padcu podpore SPD, vodilni stranki t. i. semaforske koalicije, v kateri so še Zeleni in liberalna FDP. Tako je CDU/CSU spet – vsaj po javnomnenjskih anketah – najbolj priljubljena stranka.
Naveličani pandemije
Razlogov je verjetno več. Že zmaga SPD na volitvah lani septembra ni bila zelo prepričljiva, saj je bila njena prednost pred CDU/CSU le 1,6 odstotne točke (25,7 proti 24,1 odstotka). Scholzeva SPD torej kakšnega zelo prepričljivega mandata od volivcev ni dobila.
Zdi se tudi, da so Nemci – tako kot drugod po svetu – že krepko naveličani protikoronskih ukrepov. Tudi vprašanje obveznega cepljenja je tema, ki precej deli Nemce, še zlasti na vzhodu države. Pri tem je širjenje primerjalno gledano blažje različice omikron voda na mlin nasprotnikom cepljenja.
Minister, ki deli Nemce
Za SPD zato morda ni bila najbolj modra odločitev, da je za zdravstvenega ministra postavila Karla Lauterbacha, ki je znan kot goreč zagovornik strogih zajezitvenih ukrepov in obveznega cepljenja. Zaradi tega je oseba, ki zelo polarizira nemško javno mnenje. Puščice pa proti njemu vse bolj letijo tudi iz medijev.
Nemški minister za zdravje Karl Lauterbach je epidemiolog in dolgoletni poslanec SPD v bundestagu. Že pred prevzemom ministrstva je bil v nemški javnosti najbolj znan in goreč zagovornik strogih zajezitvenih ukrepov v času pandemije covid-19.
Ukrajinska kriza
Težava za Scholza je tudi to, da je Nemčija zadnje čase zaradi ukrajinske krize v precejšnji geopolitični zagati. Zdi se, da je Scholz skupaj z državo, ki jo vodi, padel med kladivo in nakovalo.
Na eni strani Nemčija noče poslabšati odnosov z Rusijo, po drugi strani pa se mora otepati očitkov Washingtona, Ukrajine in nekaterih vzhodnih članic EU, da je premalo odločno stopila na stran Ukrajine.
Pritiski zaradi Severnega toka 2
Nemčija je tarča pritiskov zlasti zaradi plinovoda Severni tok 2 (to sta dve ob že delujočem plinovodu Severni tok 1 zgrajeni cevi, po katerih pa za zdaj še ne priteka ruski plin). Pritiski prihajajo zlasti iz Washingtona, ki je že v času Trumpovega predsednikovanja poskušal ustaviti gradnjo Severnega toka 2.
Ukrajinsko-ruska kriza se lomi zlasti na plinovodu Severni tok 2. V ozadju pritiskov na Nemčijo, naj se odpove omenjenemu plinovodu, pa niso samo geostrateški in geopolitični razlogi, ampak tudi gospodarski. Nemcem bi namreč Američani radi prodajali svoj utekočinjeni plin, Ukrajina pa se boji, da bo izgubila denar, ki ga dobi, ker po njej potekajo kopenski plinovodi proti Zahodu. Vsako leto Ukrajina s transportom ruskega plina po svojem ozemlju zasluži 1,2 milijarde ameriških dolarjev. Za primerjavo: Belorusija, po kateri tudi poteka plinovod z ruskim plinom za zahodne odjemalce, ne dobi denarja za transport plina. Na fotografiji: gradnja plinovoda Severni tok 2 marca 2019 pri kraju Lubmin na severovzhodu Nemčije. Severni tok 2 je zdaj že zgrajen, nima pa še obratovalnega dovoljenja.
Bidnova administracija bi zdaj Severni tok 2 rada uporabila kot sredstvo pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi se ta odrekel domnevno načrtovanemu napadu na Ukrajino. Seveda Nemci niso navdušeni nad tem.
Trump nad Scholza
To se je dobro videlo na nedavni skupni novinarski konferenci ameriškega predsednika Joeja Bidna in kanclerja Scholza v Washingtonu, na kateri je Biden govoril, da bo konec s projektom Severni tok 2, če bodo ruski tanki vdrli na ukrajinsko ozemlje, Scholz pa Severnega toka 2 sploh ni omenil.
Zaradi tega se je nemškega kanclerja v intervjuju za Fox Business lotil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump: "Odkrito povedano, Nemčija bo razbila Nato. /.../ Nemčija je pravzaprav talec Rusije. O tem ni nobenega dvoma."
Scholz v ZDA zavračal graje
Scholz je poskušal v intervjuju za televizijo CNN zavrniti kritike, da je Nemčija bolj zaveznik Rusije kot Zahoda. "Popolnoma bomo sodelovali (z Zahodom, op. p.), če bo Rusija napadla Ukrajino."
Olaf Scholz in Joe Biden sta v Beli hiši pred dnevi odgovarjala na vprašanja glede ukrajinske krize. Biden je zatrjeval, da bo s projektom Severni tok 2 konec, če bo Rusija napadla Ukrajino, Scholz pa se je tej temi izognil.
V intervjuju za CNN je še povedal, da je sam poslal svojo zunanjo ministrico Annaleno Baerbock na obisk na vojno območje na vzhodu Ukrajine.
Laschet podprl Scholza
Kot piše nemški Tagesspiegel, je v ZDA sogovornikom tudi pojasnil, da Ukrajina ne igra vedno pošteno. Tako naj bi Ukrajina sama Nemčijo prosila, da jim pošlje pet tisoč vojaških čelad. Kot je znano, so se v Ukrajini javno posmehovali tej pomoči.
Do Scholzeve zunanje politike je seveda zelo kritičen novi predsednik CDU, protimerkeljanec Friedrich Merz, je pa nemškega kanclerja podprl nekdanji vodja CDU in kanclerski kandidat CDU/CSU na lanskih volitvah, merkeljanec Armin Laschet.
Gospodarski interesi ZDA v ukrajinski krizi
"Mislim, da je kancler jasno izrazil nemško stališče. Jasno je povedal, da smo trdno zasidrani v čezatlantskem zavezništvu, in glede tega obiska ni kaj grajati," je Laschet povedal za Weltovo televizijo.
Da bi Nemčija Ukrajincem in svetovni javnosti pokazala, da je na strani Ukrajine, je območje bojne črte med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki v Donbasu obiskala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Na fotografiji vidimo Baerbockovo, sicer sovoditeljico načeloma pacifistične stranke Zelenih, oblečeno v zaščitno opremo in z vojaško čelado na glavi.
Scholzeva zadržanost, da bi se ukvarjal s Severnim tokom 2, je za Lascheta razumljiva. "Dobro je znano, da so Američani proti Severnemu toku 2, in to že vrsto let. Za to obstajajo gospodarski interesi."
Kot je še pojasnil Laschet, hočejo Američani Nemčiji prodajati svoj plin, ki ga pridobivajo s hidravličnim lomljenjem (frackingom), pri čemer je bilo nemško stališče vedno drugačno.
Francija podprla Nemčijo
Če hočejo ZDA od Nemčije odpoved Severnemu toku 2, pa je po drugi strani Berlin pred kratkim dobil zavezniško podporo Pariza. Franciji namreč več kot očitno ni všeč, da poskušajo ZDA Evropi narekovati politiko do Rusije.
V torek so se v Berlinu po nekaj letih srečali trije voditelji držav t. i. weimarskega trikotnika. V zdajšnji sestavi so to nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski predsednik Andrzej Duda. Sta Macron in Scholz poskušala Dudo spraviti na nemško-francoski vlak glede reševanja ukrajinske krize? Poljska pri reševanju ukrajinske krize zelo dobro sodeluje z Washingtonom. Pred kratkim je na Poljsko prišlo dodatnih 1.700 ameriških vojakov, pred tem je bilo v tej državi že 4.500 ameriških vojakov.
Tako je francoski zunanji minister Bruno Le Maire za francoski javni radio France Inter povedal, da se Evropa ne sme pustiti zvleči v sledenje ameriški politiki glede Severnega toka 2, češ da to ni evropsko stališče.
Francoski zunanji minister ošvrknil ZDA
"Američanom ne bo treba prenašati enakih posledic spopada v Ukrajini kot Evropejcem, še zlasti glede cen energentov," je še posvaril La Maire. Seveda so te besede francoska podpora osi Berlin-Pariz, ki je jedro EU. Bo torej nemško-francoska os poskušala po novem bolj odločno narekovati evropsko politiko do Rusije?
12