SiolNET. Novice Svet
5,04

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali Erdogan gradi močno armado, ki se bo spopadla s Putinovo Rusijo?

5,04

termometer

Turški tank
Turčija, ki ima eno najmočnejših vojsk na svetu, želi okrepiti svoje vplive na območju Srednje Azije. Foto: Guliverimage

Zadnji dogodki v Kazahstanu, v tej večinoma turško govoreči srednjeazijski državi, kjer je tamkajšnja oblast zatrla vstajo s pomočjo Moskve, so v Ankari znova okrepili zamisli o ustanovitvi skupne vojske turško govorečih držav.

Pred dnevi je veliko zanimanja, ponekod pa tudi veliko vznemirjanje vzbudila izjava upokojenega admirala turške mornarice Cihata Yaycija, da bi morale turško govoreče države postaviti na noge tako imenovano turansko armado, ki bi skrbela za varnost turško govorečih držav.

Yaycijeva "modra domovina"

Vplivni Yayci, ki je zaradi upokojitve vojaško mornarico zapustil pred dvema letoma in je avtor koncepta tako imenovane modre domovine (po tem konceptu bi Turčija razglasila svojo suverenost nad deli Črnega, Sredozemskega in Egejskega morja, ki po mednarodnem pravu pripadajo drugim državam), je to povedal v pogovoru za turški islamistični časnik Yeni Akit.

Francoska bojna ladja Novice Bo v vzhodnem Sredozemlju izbruhnil hud vojaški spopad?

Razlog za intervju so bili nedavni dogodki v Kazahstanu. Tam so zaradi dviga cen zemeljskega plina izbruhnili množični protesti, ki so se sprevrgli v krvave izgrede. Še posebej množični in nasilni so bili protesti v največjem kazahstanskem mestu Almati. Po nekaterih nepreverjenih virih so v izgredih sodelovali tudi pripadniki turške nacionalistične skupine Sivi volkovi.

Kazahstan na pomoč poklical Moskvo in ne Ankare

Ker kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev z domačimi varnostnimi silami ni mogel zatreti vstaje, je na pomoč poklical Organizacijo sporazuma za kolektivno varnost (CSTO). To vojaško organizacijo na območju nekdanje Sovjetske zveze sestavlja šest držav: Rusija, Belorusija, Armenija, Kazahstan, Kirgizija in Tadžikistan.

Dvig cen energentov in nezadovoljstvo z oblastjo sta na začetku leta na ulice pognala številne Kazahstance. Protesti so se sprevrgli v krvave izgrede. Na fotografiji: pripadniki kazahstanskih varnostnih sil v času protestov. Dvig cen energentov in nezadovoljstvo z oblastjo sta na začetku leta na ulice pognala številne Kazahstance. Protesti so se sprevrgli v krvave izgrede. Na fotografiji: pripadniki kazahstanskih varnostnih sil v času protestov. Foto: Reuters

Sedež organizacije je v Moskvi, Rusija pa ima seveda tudi največji vpliv in delež vojakov v tem vojaškem zavezništvu. Trenutno sicer organizaciji predseduje Armenija. Rusija oziroma CSTO se je odzval na klic Tokajeva za pomoč in poslala v Kazahstan vojaške sile, ki so pomagale v nekaj dnevih zadušiti vstajo (enote CSTO naj bi varovale pomembne objekte v državi, da so se kazahstanske varnostne sile lahko popolnoma posvetile spopadom s protestniki).

Jezni Turki

Na koncu naj bi v državi med izgredi umrlo več kot dvesto Kazahstancev, več tisoč jih je bilo ranjenih in aretiranih. Predsednik Tokajev je vstajo premeteno izkoristil tudi za to, da je omejil moč svojega donedavnega pokrovitelja, nekdanjega kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva. Ta je bil do takrat nekakšen kazahstanski glavni stric iz ozadja.

Recep Tayyip Erdogan Novice Erdoganove sanje o osvojitvi Evrope

Turčijo oziroma turške nacionalistične kroge, pa tudi turške uporabnike družbenih omrežij sta razjezili zlasti dve dejstvi, da je Kazahstan, čeprav je to večinoma turško govoreča država, namesto Ankare za pomoč prosil Moskvo in da so Kazahstanu v okviru CSTO prišli na pomoč tudi armenski vojaki.

Nezadovoljstvo zaradi vloge Armenije

Kot že omenjeno, Armenija trenutno tudi vodi CSTO, zato je armenski predsednik Nikola Pašinjan prvi uradno sporočil, da bo CSTO napotil svoje sile v Kazahstan. To je bila za Turčijo, ki je leta 2020 turško govorečemu Azerbajdžanu pomagala poraziti Armence v Gorskem Karabahu (pred popolnim porazom je Armenijo tik pred zdajci rešila Moskva), svojevrstna klofuta.

Nerede so kazahstanski oblasti pomagale umiriti vojske držav, ki so članice Organizacije sporazuma za kolektivno varnost. Ta združuje nekatere države nekdanje Sovjetske zveze. Na fotografiji so oklepniki kirgiške vojske, ki so sodelovali pri umiritvi razmer v Kazahstanu. Nerede so kazahstanski oblasti pomagale umiriti vojske držav, ki so članice Organizacije sporazuma za kolektivno varnost. Ta združuje nekatere države nekdanje Sovjetske zveze. Na fotografiji so oklepniki kirgiške vojske, ki so sodelovali pri umiritvi razmer v Kazahstanu. Foto: Guliverimage

Po razpadu Sovjetske zveze je Ankara želela okrepiti vpliv v nekdanjih sovjetskih republikah, kjer večinoma govorijo turščino oziroma jezike, ki spadajo v skupino turških jezikov: v Kazahstanu, Azerbajdžanu, Uzbekistanu, Turkmenistanu in Kirgiziji. Deloma ji je to tudi uspelo.

Organizacija turških držav

Leta 2009 je Ankari uspelo ustanoviti Organizacijo turških držav, v kateri so poleg Turčije polnopravne članice še Azerbajdžan, Kazahstan, Kirgizija in Uzbekistan. Turkmenistan in naša vzhodna soseda Madžarska sta v tej organizaciji za zdaj še opazovalki.

Madžarka Novice Ljudje, ki niso tisto, kar se zdijo na prvi pogled

Za status opazovalke je leta 2020 izrazila zanimanje tudi Ukrajina oziroma namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Emine Džaparova (ta je po rodu Tatarka s Krima), maja lani, preden so talibani znova prevzeli oblast, pa je prošnjo za status opazovalke vložil Afganistan.

Moskva Srednje Azije noče izpustiti iz rok

Seveda ima v srednjeazijskih državah Moskva še vedno velik vpliv. Dokaz tega je tudi nedavna ruska vojaška pomoč Kazahstanu. S tem je Moskva po svoje tudi pristrigla peruti imperialističnim željam Turčije, da bi - v skladu z Erdoganovo neotomansko zunanjo politiko - postala evrazijska velesila na območju Srednje Azije.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev (levo) je zadušil proteste tudi s pomočjo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Z nafto in uranom bogati Kazahstan, v katerem večino prebivalcev predstavljajo muslimanski in turško govoreči Kazahi, je sosed Rusije in njen tesen zaveznik. Kazahstan tako ni samo član vojaškega zavezništva CSTO, ampak poleg Rusije in Belorusije tudi ustanovni član Evrazijske ekonomske unije (EEU). Članici EEU sta še Kirgizija in Armenija, opazovalke pa Kuba, Moldavija in Uzbekistan. Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev (levo) je zadušil proteste tudi s pomočjo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Z nafto in uranom bogati Kazahstan, v katerem večino prebivalcev predstavljajo muslimanski in turško govoreči Kazahi, je sosed Rusije in njen tesen zaveznik. Kazahstan tako ni samo član vojaškega zavezništva CSTO, ampak poleg Rusije in Belorusije tudi ustanovni član Evrazijske ekonomske unije (EEU). Članici EEU sta še Kirgizija in Armenija, opazovalke pa Kuba, Moldavija in Uzbekistan. Foto: Guliverimage

Prav zato zdaj iz Turčije prihajajo pobude, da bi Organizacija turških držav vzpostavila lastno vojsko - turansko armado. Zgoraj omenjeni islamistični turški časnik Yeni Akit govori celo o turški islamistični vojski, ki bi se vojaško vpletla na območja, kot so Bosna in Hercegovina, Kazahstan, Sirija in Libija.

Turki snubijo Uzbekistance in Kazahstance

Zamisel o turanski armadi ni nova, ampak je stara že nekaj let. O možnostih za njeno ustanovitev je oktobra lani pisal tudi madžarski zgodovinar David Biro (The Turan army. Opportunities for a new military cooperation led by Turkey oziroma Turanska armada. Možnosti za novo vojaško sodelovanje pod vodstvom Turčije po slovensko).

Vladimir Putin Novice Razkrita skrivnost Putinovega vzpona na oblast

Turški obrambni minister in nekdanji načelnik generalštaba turške vojske Hulusi Akar je tako oktobra 2020 obiskal Kazahstan in Uzbekistan, kjer se je pogovarjal o možnostih oblikovanja novega vojaškega zavezništva. Njegov obisk seveda ni zgolj po naključju sovpadal z armensko-azerbajdžanskimi spopadi za Gorski Karabah.

Tudi Iran in Kitajska proti večjemu vplivu Turčije

Velika težava za turške načrte je dejstvo, da so srednjeazijske države še vedno tesno povezane z Rusijo: vpliv ruščine je še vedno močan, tudi večstoletne povezave med Srednjo Azijo in Rusijo se tudi po razpadu Sovjetske zveze niso popolnoma pretrgale, prav tako je Moskva sposobna zagotavljati varnost oblastem v srednjeazijskih državah, kar se je nazadnje pokazalo v Kazahstanu.

Turčija je začela krepiti stike s srednjeazijskimi turško govorečimi državami po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Erdogan, ki bi rad iz Turčije naredil evrazijsko velesilo, seveda nadaljuje to politiko. Turčija je začela krepiti stike s srednjeazijskimi turško govorečimi državami po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Erdogan, ki bi rad iz Turčije naredil evrazijsko velesilo, seveda nadaljuje to politiko. Foto: Guliverimage

Prav tako želita načrte Ankare, ta hrepeni po razširitvi svojega vpliva na območju od Jadranskega morja na zahodu do Kitajskega zidu na vzhodu, poleg Rusije preprečiti še dve drugi vplivni državi, ki ležita v soseščini Srednje Azije: Iran in Kitajska. Za zadnjo je to območje seveda pomembno tudi v okviru nove svilnate ceste. Prav tako je vprašanje, kako bi se na oblikovanje turanske armade odzvale ZDA.

Turanci in turanizem

Zakaj ime turanska armada oziroma turanska vojska? Turanci so bili izvirno iransko, to je indoevropsko govoreče ljudstvo, ki je pred Turki živelo na območju Srednje Azije, pozneje pa so se nanje kot na svoje skupne prednike začela sklicevati turško govoreča ljudstva. Turanec je tako postala sopomenka za Turka. V 19. stoletju so na Zahodu pojem Turan začeli uporabljati kot zemljepisni pojem za območje Srednje Azije, v jezikoslovju pa se je uveljavila oznaka turanski jeziki, kamor so uvrščali turške in ugrofinske jezike, pa tudi mongolščino, japonščino in korejščino.

V omenjenem stoletju se je kot tekmica panslovanstvu in pangermanstvu oblikovala tudi ideologija turanizma oziroma panturanizma. Ta ideologija je bila močna tudi na Ogrskem oziroma Madžarskem in se je kazala tudi v proturški usmeritvi Madžarov (ne nazadnje naša vzhodna soseda ni po naključju opazovalka v Organizaciji turških držav). Kot zanimivost: Turandot, kar v perzijščini pomeni Turanova hčerka, je glavna junakinja istoimenske opere Giacoma Puccinija.

Chris Donahue, zadnji ameriški vojak, ki je zapustil Afganistan Novice Je to skrivnost, zaradi katere so se Američani umaknili iz Afganistana? Erdogan Novice Erdogan žali, grozi in obtožuje sovraštva do muslimanov Hotel Viru v Talinu Novice Skrivnostni hotel, v katerem je soba s temačno preteklostjo New York Novice Je naša civilizacija tik pred propadom? Wales Novice Skrivnostna invazija migrantov Otrok Novice Skrivnostni tujec, ki je iz preteklosti prišel med Slovence

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin