Sobota, 18. 10. 2025, 17.35
1 ura, 36 minut
Na stavbe izobesili zelene table: "Državljani se pripravljajo na najhujše"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,18
Na več deset stavbah v središču Rige, glavnega mesta Latvije, je tako mogoče videti zelene table z belimi silhuetami družin in napisom "patvertne", kar v latvijščini pomeni zaklonišče.
Baltske države aktivno vlagajo v obrambo in bodo kmalu dosegle cilje Nata glede obrambnih izdatkov, na morebiten konflikt pa aktivno pripravljajo tudi svoje prebivalce. V Latviji so tako pred časom izpeljali vajo – evakuacijo v zaklonišča, zdaj pa so na stavbe in ograje po mestu izobesili tudi zelene table, ki jasno kažejo pot do zaklonišč. "Državljani se pripravljajo na najhujše. To ne bo kot leta 1940. Če bo jutri vojna, smo se pripravljeni bojevati s tem, kar imamo," je dejal Airis Rikveilis, svetovalec za nacionalno varnost latvijske premierke Evike Silina.
Baltske države, prestrašene zaradi vojne v Ukrajini, se aktivno pripravljajo na morebiten konflikt z Rusijo. Neposreden spopad med Rusijo in Natom se je do nedavnega zdel nepredstavljiv, vendar baltske države – Latvija, Estonija in Litva – zdaj vlagajo več v obrambne in varnostne priprave, saj se bojijo morebitne eskalacije.
Po mestu jasne oznake za zaklonišče
Na več deset stavbah v središču Rige, glavnega mesta Latvije, je tako mogoče videti zelene table z belimi silhuetami družin in napisom "patvertne", kar v latvijščini pomeni zaklonišče. Te table so postavljene na različnih lokacijah, denimo na stavbah in ograjah ter označujejo območja, kamor se lahko državljani zatečejo v primeru napada.
Ejam uz priekšu ar ERAF projektu - turpmāko 2 gadu laikā Rīgā tiks labiekārtota 141 patvertne (kopā EUR 15.8 miljoni).
— Ģirts Lapiņš 🇱🇻 🇺🇦 (@LapinsGirts) October 6, 2025
Ir jāuzsver, ka šīs telpas ir plānotas ar duālu pielietojumu - miera laikos kalpojot, piemēram, kā telpas sportam - gan bērniem, gan apkaimes iedzīvotājiem. pic.twitter.com/6ZiUBM5sRJ
Ti simboli so postali vsakodnevni opomin na realnost vojne, ki vse bolj oblikuje življenja prebivalcev tega mirnega mesta, posejanega s kanali in obrnjenega proti vzhodu, proti Rusiji.
Strah pred rusko agresijo so podžgali nedavni incidenti – kršitve zračnega prostora vzdolž vzhodnega boka Nata in skrivnostni droni, ki so začasno zaprli letališča v Nemčiji, na Danskem in Norveškem, poroča NBC. "Smo na prvi obrambni črti. Smo na vzhodnem krilu. Mejimo na Rusijo, agresivno državo," je za NBC News med konferenco v Rigi, na kateri so se zbrali mednarodni politični in vojaški uradniki, povedal latvijski obrambni minister Andris Sprūds.
Dodal je, da je Latvija, ki je v začetku letošnjega leta začela nacionalno pobudo za brezpilotne letalnike, že razvila nekaj odpora na grožnje Moskve.
Vaja – evakuacija prebivalcev v zaklonišče v Vilni
Odkrito o konfliktu med Natom in Rusijo
Na konferenci so mnogi udeleženci odkrito govorili o možnosti neposrednega konflikta med Natom in Rusijo. Ameriški veleposlanik pri Natu Matthew Whitaker je sodeloval v javni razpravi o možnih scenarijih konfliktov, vključno z uporabo sistemov dolgega dosega in strateških bombnikov. Poudaril je tudi, da se vojna 21. stoletja začne, preden vojska vstopi na bojišče.
"Prvi udarec naslednje vojne ne bo prehod tankov skozi prelaz Suwalski," je dejal, misleč na ozek pas zemlje med Poljsko in baltskimi državami, ki se pogosto omenja kot mogoča točka ruskega napada. "Šlo bo za kibernetski napad, rušenje letališč ali ključne infrastrukture," je dodal.
Zaskrbljen zaradi incidentov z droni je vodja danskih vohunov sklical tiskovno konferenco. "Hodimo po samem robu," je dejal.
Whitaker je poudaril, da baltske države aktivno vlagajo v obrambo in bodo kmalu dosegle cilje Nata glede obrambnih izdatkov. "Države, kot je Latvija, so danes med najboljšimi," je dejal in dodal, da take naložbe krepijo kolektivno varnost celotnega zavezništva.
Nato se prilagaja novi vrsti vojne
Admiral Rob Bauer, ki je do januarja vodil Vojaški odbor Nata, je opozoril, da se bo vsak prihodnji konflikt z Rusijo odvijal "popolnoma drugače" kot prejšnje vojne oziroma bo bojevanje potekalo na drugačen način.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je priznala, da mednarodna skupnost predolgo ni vzela resno opozorila baltskih držav, ki so bile desetletja pod sovjetsko okupacijo in so bile prve, ki so opozorile na nevarnosti iz Moskve.
Airis Rikveilis, svetovalec za nacionalno varnost latvijske premierke Evike Silina, je dejal, da Latvija vlaga ne le v vojsko, ampak tudi v pripravo civilnega prebivalstva.
"Državljani se pripravljajo na najhujše. To ne bo kot leta 1940," je dejal in se spomnil sovjetske okupacije, ko je Rdeča armada v le nekaj tednih prevzela nadzor. "Če bo jutri vojna, smo se pripravljeni bojevati s tem, kar imamo."
Latvija postavila ograjo ob meji z Rusijo
Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin februarja 2022 začel invazijo na Ukrajino, je Latvija postavila ograjo vzdolž celotne 284-kilometrske meje z Rusijo. Prekinila je rusko-belorusko elektroenergetsko omrežje in se za oskrbo z energijo obrnila na evropske sosede.
V Rigi so oblasti porušile 80 metrov visok sovjetski spomenik zmage, ulico, kjer se nahaja rusko veleposlaništvo, pa so preimenovale v Ukrajinsko ulico neodvisnosti.
