Torek, 15. 3. 2022, 23.02
2 leti, 8 mesecev
To je mož, ki Putinu pomaga vladati Rusiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,13
47
Moskovski patriarh Kiril je zelo velik podpornik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Patriarh Kiril je Putina odločno podprl že pred predsedniškimi volitvami leta 2012 in ga označil za božji čudež.
Moskovski patriarh Kiril, ki je na čelu Ruske pravoslavne cerkve od leta 2009, je tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Lahko rečemo, da je Ruska pravoslavna cerkev poleg omrežja t. i. silovikov, to je nekdanjih pripadnikov KGB, eden glavnih stebrov Putinove oblasti.
"Bog ne obstaja." Tako je jeseni 2014 na ruskem družbenem omrežju Vkontakte zapisal takrat 38-letni blogar Viktor Krasnov. Ta je v razgreti spletni debati, v katero je bil vključen, še dodal, da je Sveto pismo zgolj zbirka judovskih pravljic. Kmalu so na njegova vrata v južnoruskem mestu Stavropol potrkali policisti.
Prisilni psihiatrični pregledi in sojenje
Ateista Krasnova so v bližnji psihiatrični bolnišnici zaradi zapisov, ki so bili pozneje izbrisani z omenjenega družbenega omrežja, zadrževali mesec dni in proti njegovi volji preučevali njegovo duševno stanje. Ko so psihiatri podali mnenje, da je duševno zdrav, je moral Krasnov sesti na zatožno klop. Sojenje se je začelo spomladi 2016.
Krasnova so najprej obtožili, da neti sovraštvo proti religiji, ko je ta obtožba padla, pa so ga obtožili, da je žalil verska čustva vernikov. Za to je v Rusiji zagrožena zaporna kazen do enega leta. Februarja 2017 je sodišče na koncu zavrglo obtožbo proti Krasnovu. Kljub temu sojenje proti Krasnovu kaže, kako zelo se je spremenila Rusija v desetletjih po zlomu komunizma.
Ko nekdanje obrobje postane steber oblasti
Če je bila pred zlomom komunizma Rusija oziroma takrat Sovjetska zveza v skladu z ideologijo marksizma-leninizma radikalno ateistična oziroma antiteistična država, kjer so bile verske ustanove na čelu z Rusko pravoslavno cerkvijo potisnjene zelo daleč na družbeno obrobje, se je po njegovem zlomu začela krepitev pravoslavnega krščanstva in Ruske pravoslavne cerkve.
Februarja 2012 je ruska feministična glasbena skupina Pussy Riot izvedla protestni koncert proti tesnemu zavezništvu med Rusko pravoslavno cerkvijo in Vladimirjem Putinom. Malce nepremišljeno si je provokativna skupina za protestni koncert izbrala moskovsko stolnico Kristusa Odrešenika. Tri članice skupine, (od leve proti desni) Nadežda Tolokonikova, Marija Aljohina in Jekaterina Samucevič, so morale zaradi tega sesti na zatožno klop. Obtožili so jih huliganstva, spodbujenega z verskim sovraštvom, in jih obsodili na dve leti zapora. Samucevičevi so pozneje kazen razveljavili.
Še zlasti se je moč in vloga Ruske pravoslavne cerkve okrepila v času vladanja Vladimirja Putina. Ruska država je podprla gradnjo novih pravoslavnih cerkva tako v Rusiji kot v tujini. Gradili so tudi nove samostane in semenišča. Leta 2010 je ruska duma tudi sprejela zakon o vrnitvi nekdanje lastnine verskih ustanov.
Velika družbena in gospodarska moč
Ta zakon omogoča verskim ustanovam, med katerimi je seveda največja Ruska pravoslavna cerkev, da zahtevajo lastništvo nad vsako nepremičnino v javni lasti (zvezni, regionalni ali občinski), ki je imela v preteklosti verski pomen. Če zahtevku ugodijo, Cerkev omenjeno nepremičnino dobi brezplačno v last ali prosto uporabo.
Ruska pravoslavna cerkev je tako v Putinovi Rusiji dobila večjo družbeno in gospodarsko moč, kot jo je imela na primer v carski Rusiji pred letom 1917. Car Peter Veliki, ki je bil sicer ruski imperialist, a tudi zelo zahodno usmerjen in je skušal rusko družbo posodobiti po zahodnih zgledih, je namreč leta 1721 ukinil Moskovski patriarhat in ga nadomestil s t. i. Najbolj sveto sinodo, ki je bila pod nadzorom sekularne države.
Moskovski patriarhat pod sovjetsko diktaturo
Znova je bil Moskovski patriarhat vzpostavljen po ruski februarski revoluciji leta 1917, ki je Rusijo iz monarhije spremenila v meščansko republiko. Leta 1925 je sovjetska oblast znova ukinila Moskovski patriarhiat. Znova ga je Stalin dovolil leta 1943.
Zgodba moskovske stolnice Kristusa Odrešenika nam prikaže spreminjajoči se odnos med Cerkvijo in oblastjo v Rusiji. Cerkev so po štirih desetletjih gradnje dokončali leta 1882. Postavljena je bila v spomin na umik cesarja Napoleona iz Moskve leta 1812. Gradnja stolnice je bila projekt več ruskih carjev zapovrstjo, zamisel za gradnjo pa se je že leta 1812 porodila takratnemu carju Aleksandru I. Leta 1917 je v Rusiji izbruhnila najprej februarska revolucija, ki je strmoglavila carsko oblast, nekaj mesecev pozneje pa je še boljševiška oktobrska revolucija. Leta 1924 je Stalin načrtoval rušenje stolnice, namesto katere bi zgradili orjaško Palačo Sovjetov. Stolnico so porušili leta 1931, a Palače Sovjetov na koncu niso zgradili. Novo stolnico Kristusa Odrešenika so zgradili med letoma 1995 in 2000.
Stalin je patriarhiat dovolil, ker je hotel okrepiti ruska domoljubna čustva v času druge svetovne vojne. Seveda je bil Moskovski patriarhiat pod budnim nadzorom sovjetske partijske diktature.
Putinova paradigma sodelovanja med Cerkvijo in državo
Putinov največji vzornik naj bi bil že omenjeni car Peter Veliki, a pri odnosu do Ruske pravoslavne cerkve mu več kot očitno ne sledi. Če je Peter Veliki podredil cerkev svoji sekularni oblasti, je Putin, ki se Rusom predstavlja kot globoko veren pravoslavni kristjan, v enem od svojih govorov leta 2012 predstavil svoj različico na glavo obrnjenega sekularizma. Po njem bi morale med državo in verskimi skupnostmi oziroma ustanovami veljati paradigma partnerstva, vzajemne pomoči in podpore.
Podpora med Putinom in Rusko pravoslavno cerkvijo je seveda vzajemna, še zlasti odkar je 1. februarja 2009 patriarh Moskve in vse Rusije postal Kiril I. (njegovo ime bi lahko poslovenili tudi kot Ciril). Ta je tako kot Putin po rodu iz Sankt Peterburga.
Someščana, ki si vzajemno pomagata
Patriarh Kiril (njegove pravo oziroma posvetno ime je Vladimir Gundjajev) je Putinov tesen zaveznik in podpornik, s Putinom imata tudi enake poglede na geopolitično vlogo Rusije in ukrajinsko vprašanje.
Kot piše v študiji iz leta 2016, ki jo je objavil washingtonski Center za strateške in mednarodne študije (CSIS), se je od 90. let preteklega stoletja število Rusov, ki se opredeljujejo za pravoslavne kristjane, podvojilo. Po nekaterih ocenah iz leta 2010 naj bi bilo 75 odstotkov Rusov pravoslavnih kristjanov. V obdobju Putinove Rusije je postalo običajno, da politiki javno zelo izpostavljajo svojo vero, to počne tudi Putin. Na fotografiji iz aprila 2012: velikonočna maša v stolnici Kristusa Odrešenika. Od leve proti desni: patriarh Kiril, takratni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in njegova žena Svetlana, Putin in moskovski župan Sergej Sobjanin.
Lahko rečemo, da je rusko pravoslavje postalo ideološko-duhovna vsebina Putinove Rusije, tako kot je bil marksizem-leninizem ideološko bistvo Sovjetske zveze. To nam lepo pokaže patriarhov obisk največje ruske ladjedelnice v Severodvinsku avgusta 2009. Kirila so takrat pričakali z največjimi vojaškimi častmi.
Patriarh Kiril o pravoslavju in raketah
Ob zvokih godbe na pihala se je patriarh Kiril sprehodil mimo postrojenih ruskih mornarjev, se vkrcal na rusko jedrsko podmornico in posadki podaril ikono Matere božje. Pozneje je dejal, da je treba obrambne zmogljivosti Rusije okrepiti s pravoslavnimi krščanskimi vrednotami.
"Ne sramujte se tega, da hodite v cerkev, in učite svoje otroke pravoslavne vere. Potem bomo imeli kaj braniti z vašimi raketami," je po pisanju spletne strani Radio Free Europe/Radio Liberty še položil na dušo pripadnikom ruske vojaške mornarice.
Patriarh Kiril proti verski samostojnosti Ukrajincev
Patriarh Kiril prav tako kot Putin na Ukrajince gleda kot na nekakšen neločljiv del ruskega naroda. Tako med drugim noče priznati samostojnosti oziroma avtokefalnosti Ukrajinske pravoslavne cerkve, ki so jo ukrajinski pravoslavci razglasili pred nekaj leti. Kiril želi, da so ukrajinski pravoslavni kristjani podrejeni Moskvi oziroma njegovi cerkveni oblasti.
Tako Putin kot patriarh Kiril sta se rodila v Leningradu (zdaj Sankt Peterburgu). Veliko vprašanje je, ali je nekdanji pripadnik KGB Putin res tako globoko veren, kot se predstavlja Rusom, dejstvo pa je, da Putin zelo podpira Rusko pravoslavno cerkev. Ta se je v času njegovega vladanja zelo okrepila, tudi gmotno. Cerkev njegovo podporo vrača s tem, da podpira njegovo vladanje Rusiji. Na fotografiji: patriarh Kiril in Putin med velikonočno mašo v stolnici Kristusa Odrešenika aprila 2019.
Ne preseneča, da je moskovski patriarh tudi odločen podpornik ruskega napada na zahodno sosedo. Tako je Kiril v svojih pridigah v času vojne v Ukrajini ruske nasprotnike označil za zlobne sile in da so parade ponosa istospolno usmerjenih eden od razlogov za vojno v Ukrajini.
Verski apokaliptični pogled na vojno v Ukrajini
Patriarh Kiril svojim vernikom namreč pridiga, da je vojna v Ukrajini vojna o tem, ali bo človeštvo na strani Boga ali proti njemu. Po mnenju moskovskega patriarha so parade ponosa greh oziroma javni prikazi tega, da je greh ena od različic človeškega vedenja, piše Moscow Times.
"Če človeštvo sprejme to, da greh ni kršitev božjega zakona, če človeštvo sprejme to, da je greh različica človeškega vedenja, se bo človeška civilizacija tam končala," je patriarh Kiril že skoraj apokaliptično opisal vojno v Ukrajini.
Odpor proti patriarhu Kirilu
Patriarh Kiril Zahod tudi obtožuje, da oborožuje Ukrajino in hujska Ukrajince proti "ruskim bratom", ker želi ločiti Ruse in Ukrajince ter tako oslabiti Rusijo.
Seveda se vsi v Ruski pravoslavni cerkvi ne strinjajo s patriarhom Kirilom. Tako je že skoraj tristo ruskih pravoslavnih duhovnikov in cerkvenih uradnikov podpisalo javno pismo, v katerem obsojajo ruski napad na Ukrajino. Ruska pravoslavna cerkev v Amsterdamu pa se je celo odločila za ločitev od Moskovskega patriarhata.
47