Torek, 5. 8. 2025, 20.22
2 tedna, 5 dni
Bližnji vzhod
Hezbolah zavrnil načrte vlade in ji namenil oster poziv
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,46
Libanonski Hezbolah je danes zavrnil načrte vlade v Bejrutu za razorožitev gibanja.
Libanonski Hezbolah je danes zavrnil načrte vlade v Bejrutu za razorožitev gibanja. Kot je dejal voditelj šiitske skupine Naim Kasem, Izrael z napadi in zasedbo ozemlja še naprej krši določila lanskega dogovora o premirju, poročajo tuje tiskovne agencije.
20.16 Hezbolah zavrača razorožitev pred koncem izraelskih napadov
19.34 Strokovnjaki ZN ob stradanju Palestincev pozivajo k razgradnji GHF
11.35 Izraelska vlada odobrila odstavitev generalne državne tožilke, vrhovno sodišče odločitev blokiralo
10.00 Izrael odobril omejeno prodajo določenega blaga v Gazo
7.30 Netanjahu naj bi načrtoval popolno zavzetje Gaze
7.10 Predsednik ameriškega kongresa Johnson obiskal izraelsko naselbino na Zahodnem bregu
20.16 Hezbolah zavrača razorožitev pred koncem izraelskih napadov
Libanonski Hezbolah je danes zavrnil načrte vlade v Bejrutu za razorožitev gibanja. Kot je dejal voditelj šiitske skupine Naim Kasem, Izrael z napadi in zasedbo ozemlja še naprej krši določila lanskega dogovora o premirju, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kasem je v televizijskem nagovoru povedal, da Izrael nadaljuje agresijo proti Libanonu, dogovor o premirju pa da je prekršil večtisočkrat. Vlado je ob tem pozval, naj naredi načrte za spopadanje s pritiski in grožnjami, namesto da načrtuje oslabitev odpora, torej Hezbolaha.
Izraelu je zagrozil, da je Hezbolah pripravljen na obnovitev napadov, ki jih je ustavil pred osmimi meseci. Ob tem je bil kritičen do novega memoranduma odposlanca Washingtona, ki da ob predlagani razorožitvi ne daje zagotovil, da bo Izrael ustavil napade. Predlog je označil za diktat.
Njegove izjave so sledile sestanku libanonske vlade na temo razorožitve gibanja, ki sta se ga udeležila tudi dva ministra iz vrst Hezbolaha. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je vladni kabinet vojski danes naročil, naj do konca leta poskrbi za državni monopol na področju oborožitve.
Hezbolah in Izrael sta se medsebojno obstreljevala od 8. oktobra 2023 do novembra lani.
Izrael je vmes sprožil še kopensko invazijo, odtlej pa kljub določilom dogovora o premirju ni umaknil vseh svojih sil, prav tako redno cilja predvsem jug države. Libanon je v izraelskih napadih utrpel veliko gmotno škodo, ubitih je bilo več tisoč ljudi. Na izraelski strani so našteli več deset smrtnih žrtev.
Hezbolah je bil kot stranka in oboroženo gibanje ustanovljen s pomočjo Irana leta 1985 v odgovor na izraelsko okupacijo južnega Libanona, ki je trajala do leta 2000. Šest let pozneje je izraelska vojska v odgovor na napade Hezbolaha znova izvedla invazijo na tem območju. Konflikt se nato do začetka zadnje izraelske agresije v Gazi ni izredno zaostroval.
19.34 Strokovnjaki ZN ob stradanju Palestincev pozivajo k razgradnji GHF
Ameriško-izraelska t. i. Humanitarna fundacija za Gazo (GHF) je primer izkoriščanja pomoči za prikrite vojaške in geopolitične namene, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava, so danes opozorili številni strokovnjaki ZN in ob tem pozvali k razgradnji fundacije. V zadnjem dnevu je v oblegani enklavi zaradi lakote umrlo še osem ljudi.
Posebni poročevalci in drugi strokovnjaki Združenih narodov so v skupni izjavi zapisali, da opredeljevanje sporne fundacije za humanitarno predstavlja žalitev za resnične humanitarne podvige in standarde, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V in ob centrih GHF je bilo od konca maja ubitih več kot tisoč stradajočih Palestincev, svarijo v ZN.
Zaradi teh smrti in prepletenosti vlog izraelskih obveščevalcev, ameriških pogodbenikov ter nevladnih organov je treba GHF razgraditi, Združenim narodom pa omogočiti, da prevzamejo naloge razdeljevanja pomoči. Med podpisnicami izjave je skupno 19 posebnih poročevalcev, tudi poročevalka za Palestino Francesa Albanese.
Izrael ob omejevanju dobav pomoči vztraja pri vsakodnevnih napadih na razdejano enklavo. V Gazi so danes našteli novih 74 smrtnih žrtev, med njimi večino predstavljajo ravno čakajoči na pomoč, zdravstvene vire navaja katarska televizija Al Jazeera.
Da na mejah Gaze čakajo velike količine pomoči, ki jih Izrael ne spusti v enklavo, je danes opozoril tudi egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi, ki se je tako odzval na očitke, da Egipt nezadostno pomaga Palestincem. Kot je dejal, mejnega prehoda Rafa nikoli niso zaprli, pomoč pa da tja ne vstopa zaradi izraelskih vojakov, ki so obmejni pas zasedli maja 2024.
Izrael je ob tem danes obtožil, da v Gazi izvaja sistematični genocid. Egipt, ki poleg Izraela edini meji na Gazo, se v zadnjem letu sooča s pritiskom ZDA in Izraela, naj sprejme Palestince iz Gaze, kar Kairo zavrača.
11.35 Izraelska vlada odobrila odstavitev generalne državne tožilke, vrhovno sodišče odločitev blokiralo
Izraelska vlada je v ponedeljek odobrila odstavitev generalne državne tožilke Gali Baharav-Miara, ki velja za ostro kritičarko premierja Benjamina Netanjahuja. Izraelsko vrhovno sodišče je to odločitev blokiralo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Izraelska vlada je odstavitev generalne tožilke odobrila soglasno, kot razlog pa navedla nezadostno zaupanje v njeno sposobnost opravljanja funkcije. Premier Netanjahu na glasovanju ni sodeloval, poročajo izraelski mediji.
Vrhovno sodišče je kmalu zatem izdalo odredbo o začasni odložitvi izvršitve odločitve vlade. S tem je vladi preprečilo imenovanje nadomestnega člana. Pojasnilo je še, da bodo morebitne pritožbe obravnavali v roku 30 dni.
Napetosti med generalno tožilko in vlado so se zaostrile v začetku letošnjega leta, ko je Baharav-Miara izpodbijala zakonitost razrešitve Ronena Bara s položaja vodje izraelske notranje obveščevalne službe Šin Bet. Menila je, da gre za navzkrižje interesov, ker je Šin Bet preiskoval Netanjahujeve svetovalce glede domnevnih plačil, ki naj bi jih prejeli od Katarja v zameno za izboljšanje njegove podobe v Izraelu.
10.00 Izrael odobril omejeno prodajo določenega blaga v Gazo
Izrael je danes sporočil, da bo zasebnemu sektorju znova dovolil omejeno trgovanje z Gazo, da bi zmanjšal odvisnost palestinske enklave od humanitarne pomoči. Omejeno število lokalnih trgovcev bo v Gazo lahko prodajalo osnovna živila, sadje, zelenjavo, otroško hrano in higienske izdelke, vstop blaga v enklavo pa bo strogo nadzorovan.
Po navedbah organa izraelskega ministrstva za obrambo Cogat, pristojnega za palestinske civilne zadeve, so ponovno trgovanje z Gazo odobrili omejenemu številu lokalnih trgovcev, ki morajo izpolnjevati več meril in opraviti stroge varnostne preglede.
Kot je še sporočil ta organ, bodo plačilo dobav tega blaga nadzorovali, pošiljke pa bo pred vstopom v Gazo pregledala izraelska vojska, da bi preprečili vpletenost palestinskega islamističnega gibanja Hamas.
Gaza se zaradi vojne med Izraelom in Hamasom, ki traja že 22 mesecev, sooča s humanitarno katastrofo, vse več ljudi umira zaradi lakote.
V okviru novega mehanizma bodo v Gazo lahko prodajali osnovna živila, sadje, zelenjavo, otroško hrano in higienske izdelke, je po poročanju tujih tiskovnih agencij še navedel Cogat. Kako natančno naj bi potekala dostava blaga v Gazo, niso pojasnili.
Izrael je 2. marca uvedel popolno blokado Gaze, maja pa jo je delno odpravil, da bi zasebni agenciji, ki jo podpirajo ZDA, omogočil odprtje centrov za razdeljevanje hrane. 27. julija je Izrael nekoliko sprostil omejitve glede dobave pomoči, a je vladni urad za medije v Gazi v ponedeljek opozoril, da je v enklavo od takrat vstopilo le 674 tovornjakov s pomočjo oziroma le 84 tovornjakov na dan.
Po navedbah humanitarnih organizacij bi moralo sicer v Gazo vsak dan vstopiti najmanj 600 tovornjakov s humanitarno pomočjo in gorivom, da bi zadostili osnovnim potrebam prebivalstva. Po podatkih ZN, na katere se sklicuje nemška tiskovna agencija dpa, večino pošiljk pomoči v kaosu, ki vlada na območju, že na poti izropajo sestradani civilisti ali oborožene skupine.
Zaradi izraelskih blokad je več držav znova začelo nad območjem spuščati pomoč z letal. Dokazano nevaren in neučinkovit način dostave pomoči je zahteval tudi smrtne žrtve.
7.30 Netanjahu naj bi načrtoval popolno zavzetje Gaze
Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je odločil, da bo izraelska vojska okupirala celotno območje Gaze, poročajo izraelski mediji. Netanjahu naj bi se v teh dneh posvetoval s svojim kabinetom in vodstvom vojske, da bi pridobil podporo svojemu načrtu. Za danes pa je sklical sestanek varnostnega kabineta o nadaljnjih ukrepih v Gazi.
Da se je izraelski premier kljub mednarodnemu pritisku za končanje vojne v Gazi odločil za popolno okupacijo palestinske enklave, je v ponedeljek med drugim poročal izraelski spletni portal Ynetnews. Pri tem se je skliceval na neimenovanega uradnika blizu Netanjahuju, ki je dejal: "Kocka je padla, odločili smo se za popolno okupacijo Gaze".
Netanjahu je pred tem napovedal zasedanje varnostnega kabineta, ki naj bi razpravljal o nadaljnjih ukrepih v Gazi. V videoposnetku, objavljenem v nedeljo, je izraelski premier dejal, da palestinsko islamistično gibanje Hamas noče pristati na pogajalsko rešitev za končanje vojne v Gazi, ki traja že 22 mesecev.
Izraelske sile po poročanju nemške tiskovne agencije dpa trenutno nadzorujejo približno 75 odstotkov Gaze. Na območjih, ki so še vedno pod nadzorom Hamasa, naj bi bilo domnevno preostalih 50 talcev, ki jih je med vdorom v Izrael oktobra 2023 zajel Hamas. Med njimi naj bi bilo približno 20 še živih.
Izraelska vojska se je večkrat izrekla proti popolni okupaciji Gaze in opozorila, da bi uničenje vseh predorov in bunkerjev Hamasa lahko trajalo več let, poroča časnik Times of Israel. Predstavniki vojske tudi svarijo, da bi ofenziva za zavzetje celotne Gaze lahko ogrozila življenja talcev.
Po poročanju medijev je Netanjahu zdaj pripravljen sprejeti to tveganje. Dejavnosti bodo potekale tudi na območjih, kjer Hamas zadržuje talce, poroča Ynetnews.
7.10 Predsednik ameriškega kongresa Johnson obiskal izraelsko naselbino na Zahodnem bregu
Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson je v ponedeljek obiskal judovsko naselbino na Zahodnem bregu Ariel, kjer je izjavil, da morata biti Judeja in Samarija, kot Izrael imenuje zasedeni Zahodni breg, sestavni del izraelske države, poročajo ameriški in izraelski mediji.
Palestinska uprava je sporočila, da je bila to brezobzirna kršitev mednarodnega prava. Tudi tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Farhan Haq je dejal, da stališče ZN ostaja, da so judovske naselbine na Zahodnem bregu po mednarodnem pravu nezakonite, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Johnson je tako postal do zdaj najvišji ameriški državni uradnik, ki je obiskal judovsko naselbino na zasedenem Zahodnem bregu.
Do nastopa vlade Donalda Trumpa judovske naselbine tudi za ZDA niso bile zakonite.
Johnsona so na obisku spremljali veleposlanik ZDA v Izraelu Mike Huckabee, guvernerka Arkansasa Sarah Huckabee Sanders, ki je bila tiskovna predstavnica prve Trumpove vlade, in nekateri republikanski kongresniki, je še poročala STA.
