Ponedeljek, 25. 8. 2025, 17.59
1 ura, 36 minut
Nalepke v Zagrebu: Vrni se na Filipine, idiot
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
V Zagrebu so v zadnjih dneh na Trgu bana Josipa Jelačića pojavile nalepke z napisom "Bumalik ka sa Pilipinas gago ka". Žaljivo sporočilo je v enem od filipinskih jezikov, tagalogščini, in poziva "Vrni se na Filipine, idiot", poroča spletni portal Index.hr. Na Hrvaškem, ki se zlasti v sezoni sooča s pomanjkanjem kadrov, je več tisoč delavcev s Filipinov. Nalepke neznanega porekla so se pojavile ravno v času, ko predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde opozarja, da evropsko gospodarstvo ne more rasti brez migrantov.
FOTO U Zagrebu se pojavile naljepnice s porukom "Bumalik ka sa Pilipinas gago ka" - https://t.co/sdJTFhNmvK https://t.co/j59v3y0P8u
— Kopaonički Glog (@RogatiJarac) August 25, 2025
Nalepke z žaljivim sporočilom so se pojavile na osrednjem zagrebškem trgu. Vsebina se verjetno nanaša na množico migrantske delovne sile s Filipinov. Pojavile so se v času, ko vodja Evropske centralne banke Christine Lagarde opozarja na pomen migrantov za evropsko gospodarstvo.
Migracije igrajo ključno vlogo pri uravnavanju usihajoče rodnosti v Evropi na eni strani in naraščajoče želje po krajšem delovnem času na drugi," meni predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde.
Tuji delavci so od leta 2022 ustvarili polovico rasti delovnih mest v EU, vendar bi lahko populistični odzivi nanje zaprli vrata prihodnjim koristim, je dejala Lagarde. Meni namreč, da imajo migracije ključno vlogo pri uravnavanju usihajoče rodnosti v Evropi na eni strani in naraščajoče želje po krajšem delovnem času na drugi. To, je dejala, je pomagalo podjetjem povečati proizvodnjo in ublažiti inflacijske pritiske, čeprav so plače zaostajale za cenami, piše Politico.
Gospodarstvo Evropske unije bi bilo po pandemiji brez tujih delavcev veliko na slabšem, je Lagarde dejala na letnem simpoziju ameriške centralne banke Federal Reserve v Wyomingu in opozorila oblikovalce politik, naj ne ignorirajo vloge migracij, tudi če te spodbujajo politične napetosti.
Dodala je, da je pritok tuje delovne sile pomagal evroobmočju absorbirati zaporedne šoke, kot so naraščajoči stroški energije in rekordna inflacija, hkrati pa ohraniti rast in delovna mesta. Zaposlenost v EU se je med koncem leta 2021 in sredino leta 2025 povečala za 4,1 odstotka, kar je skoraj enako rasti bruto domačega proizvoda (BDP), je poudarila.
"Čeprav so tuji delavci leta 2022 predstavljali le približno devet odstotkov celotne delovne sile, so v zadnjih treh letih prispevali polovico k njeni rasti," je Lagarde povedala na srečanju centralnih bankirjev. Brez tega prispevka, je dodala, bi lahko bile razmere na trgu dela veliko slabše, proizvodnja pa nižja.
Christine Lagarde je kot primera izpostavila Nemčijo in Španijo. Nemški BDP bi bil danes brez dela migrantov približno šest odstotkov nižji, medtem ko močno okrevanje Španije veliko dolguje tujim delavcem, je dejala. V celotnem evroobmočju se je zaposlenost od leta 2021 povečala za več kot štiri odstotke.
Tu je še politični vpliv
Vendar pa je Lagarde priznala tudi politični vpliv. Neto priseljevanje je lani povečalo število prebivalcev EU na rekordnih 450 milijonov, čeprav so vlade od Berlina do Rima pod pritiskom desno nagnjenih volivcev in zato omejujejo nove prihode.
"Migracije bi načeloma lahko imele ključno vlogo pri zmanjševanju pomanjkanja delovne sile, saj se domače prebivalstvo stara," je dejala Lagarde, a se zaveda, da lahko pritiski politične ekonomije vse bolj omejujejo pritoke.
Poudarila je, da se je evropski trg dela iz nedavnih pretresov izvil v nepričakovano dobrem stanju, a hkrati posvarila pred domnevo, da bo ta dinamika trajala. Demografski upad, politični odpor in spreminjajoče se preference delavcev še vedno ogrožajo odpornost evroobmočja, je posvarila Lagarde.
