Sreda, 9. 7. 2025, 14.38
2 uri, 58 minut
Skrivni Trumpov načrt za razbitje EU? To je za zdaj znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,90
Predsednik ZDA Donald Trump bo uporabljal gospodarsko in varnostno politiko, da bi tako razdelil EU, piše v študiji o mogočih scenarijih, ki jo je pridobila nemška tiskovna agencija dpa.
Donald Trump poskuša razbiti enotnost EU, je prepričana nemška politična analitičarka Laura von Daniels. Po njenem mnenju se lahko carinski spor med ZDA in EU razvije v daljnosežen konflikt z resnimi posledicami za Evropo.
"Prvič po drugi svetovni vojni bi Američani in Evropejci lahko postali ne le gospodarski tekmeci, temveč tudi nasprotniki z nezdružljivimi geopolitičnimi idejami," piše Laura von Daniels z Nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve (SWP) v dokumentu o mogočih scenarijih carinske vojne, ki ga je pridobila nemška tiskovna agencija dpa.
Šibka točka EU
Šibka točka EU je, da so stroški ameriških carin neenakomerno porazdeljeni. Nekatere članice, kot so Nemčija, Irska in Italija, so bolj izvozno usmerjene in zato bolj prizadete. "Če bi te države prepričali, da sklenejo individualne dvostranske sporazume s Trumpom, bi se moč enotnega trga zmanjšala in prihodnost EU bi bila ogrožena," svari von Danielsova.
Trump tudi ne bo nehal mešati gospodarske in varnostne politike, da bi razdelil EU, piše Nemka. "Medtem ko države na vzhodnem krilu vidijo morebitni umik ZDA iz Evrope kot eksistenčno grožnjo, druge države članice ocenjujejo varnostne posledice kot manj dramatične." To dodatno slabi sposobnost Evrope, da se odzove na Trumpove grožnje.
Trump ne bo končal carinske vojne
Ameriški predsednik je pred kratkim prestavil rok za nove carine na 1. avgust. Trump je že aprila letos uvedel osnovno tarifo v višini desetih odstotkov za skoraj ves uvoz iz EU. Poleg tega veljajo posebne carine za nekatere izdelke, kot sta jeklo in aluminij, pa tudi za uvoz avtomobilov, piše nemška poslovna spletna stran Finanzen100.
Nekatere članice EU, kot so Nemčija, Irska in Italija, so bolj izvozno usmerjene in zato bolj prizadete zaradi Trumpovih carin. Če bi te države prepričali, da sklenejo ločene dvostranske sporazume z ZDA, bi se moč enotnega trga zmanjšala in prihodnost EU bi bila ogrožena, svari Laura von Daniels. Na fotografiji: srečanje Donalda Trumpa in nemškega kanclerja Friedricha Merza junija letos v Beli hiši.
S svojo carinsko politiko želi Trump med drugim zagotoviti večjo proizvodnjo v ZDA. EU je zagrozila s povračilnimi carinami, medtem ko potekajo pogajanja. Von Danielsova meni, da je rešitev, pri kateri bi ZDA popolnoma umaknile svoje carine, nerealna. Da bi se to zgodilo, bi morala EU precej popustiti. Drugi scenariji so bolj realistični.
Grožnje z umikom ameriških vojakov iz Evrope?
Po najslabšem scenariju bi lahko med ZDA in EU izbruhnila obsežna trgovinska in gospodarska vojna. Von Danielsova ne izključuje možnosti, da bo Trump nato pritisnil na Nato, na primer z umikom ameriških vojakov iz Evrope v veliko večjem obsegu, kot so prej domnevali v varnostnih krogih.
Trump bi se na morebitne protiukrepe EU, ki bi vplivali tudi na digitalne storitve in lastninske pravice v EU, lahko odzval s finančnimi sankcijami, zaustavitvijo dobave utekočinjenega zemeljskega plina ali nadzorom izvoza ameriške programske opreme.
Pripravljeni na to, da dogovora z ZDA morda ne bo
Trumpovi pravi cilji ostajajo trgovinskim partnerjem nejasni, še poudarja von Danielsova in dodaja: "EU ter Nemčija kot gospodarsko najpomembnejša država članica in politična težkokategornica morata biti pripravljeovani na to, da dogovora ne bo mogoče doseči."
