Torek, 3. 6. 2025, 13.53
3 tedne, 1 dan
Prihajajo zgodovinski dnevi: neprijetno nemško sporočilo za Trumpa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,22
Nemčija je zaradi svoje velike izvozne uspešnosti velik trn v peti Donaldu Trumpu. Ta bo s svojo carinsko vojno zmanjšal rast, blaginjo in delovna mesta po svetu. Toda njegov – poleg Kitajske – glavni cilj, Nemčija, utegne kljub temu spet postati evropski motor rasti.
Medtem ko naj bi svetovno gospodarstvo vstopilo v obdobje šibkosti, si nemško gospodarstvo po najnovejšem poročilu OECD presenetljivo prizadeva, da bi ponovno postalo motor rasti evroobmočja. Vodilni ekonomisti so še posebej optimistični glede domače porabe v Nemčiji, in to iz treh razlogov.
Po najdaljšem obdobju recesije in stagnacije od ustanovitve povojne Zvezne republike Nemčije leta 1949 se nemško gospodarstvo vrača k rasti. Ameriški predsednik Donald Trump in njegova konfrontacijska trgovinska politika obremenjujeta svetovno gospodarstvo, vendar se nemško gospodarstvo izkazuje za presenetljivo odporno, piše nemški medij Die Welt.
Bo Nemčija spet motor rasti evropskega gospodarstva?
Ekonomisti OECD, možganskega trusta pretežno bogatih industrializiranih držav, opažajo prve znake, da si Nemčija prizadeva ponovno postati motor rasti evropskega gospodarstva.
Nemško gospodarstvo presenetljivo dobro kljubuje Trumpovemu učinku. V svoji gospodarski napovedi, objavljeni v torek zjutraj, ekonomisti OECD zaradi trgovinske politike ameriškega predsednika znižujejo svoja pričakovanja glede globalne rasti.
Trumpova carinska vojna: manj rasti, blaginje in delovnih mest
Svetovno gospodarstvo, ki je lani zraslo za 3,3 odstotka, naj bi se letos in prihodnje leto povečalo le za skromnih 2,9 odstotka. Trumpova carinska vojna bo zmanjšala rast, blaginjo in delovna mesta po svetu.
Svetovno gospodarstvo, ki je lani zraslo za 3,3 odstotka, naj bi se letos in prihodnje leto zaradi Trumpove carinske vojne povečalo le za skromnih 2,9 odstotka. Tudi evroobmočje bo daleč za svojimi preteklimi stopnjami rasti: letos naj bi zraslo za en odstotek, leta 2026 pa za 1,2 odstotka. Žarek upanje predstavlja Nemčija.
Tudi evroobmočje bo daleč za svojimi preteklimi stopnjami rasti: letos naj bi zraslo za en odstotek, leta 2026 pa za 1,2 odstotka. Vendar ekonomisti OECD očitno vidijo znake preobrata v Nemčiji – v svojem gospodarskem poročilu so namreč glede Nemčije presenetljivo pozitivno nastrojeni.
Bo Nemčija spodbudila okrevanje znotraj evropske trgovine?
Medtem ko naj bi nemško gospodarstvo letos zraslo za pičlih 0,4 odstotka, prihodnje leto pa le za 1,2 odstotka, je dejstvo, da se Nemčija sploh vrača k rasti, dobra novica tudi za druga evropska gospodarstva. Močnejša rast v Nemčiji naj bi tudi spodbudila okrevanje znotrajevropske trgovine.
Za bolj pozitivno oceno Nemčije so odgovorni predvsem sprostitev dolžniške zavore ter napovedani investicijski programi v infrastrukturo in načrtovano povečanje vojaških izdatkov. To naj bi v letu 2026 privedlo do krepitve gospodarske rasti in bistveno močnejših javnih naložb.
Nemška inflacija upada, plače se višajo, manj je politične negotovosti
K temu je treba dodati še upad inflacije. Aprila in maja je bila inflacija po zadnjih podatkih nemškega Zveznega statističnega urada 2,1 odstotka, kar je le malo nad dvoodstotno stopnjo inflacije, na katero meri Evropska centralna banka. Ekonomisti, kot je Alexander Krüger, glavni ekonomist zasebne banke Hauck Aufhäuser Lampe, zato predvidevajo, da bi se stopnja inflacije v Nemčiji lahko kmalu spustila pod dva odstotka.
Nemški potrošniki so vse bolj optmistični, kar je dobra novica za nemško gospodarstvo.
Nižja inflacija, naraščajoče plače in manjša politična negotovost po oblikovanju vlade bodo zagotovili, da bodo zasebna gospodinjstva več trošila, trdijo ekonomisti OECD. Začetki so že očitni: potrošniški barometer Nemškega združenja trgovcev na drobno (HDE) se je dvignil pet mesecev zapored. Zlasti zaskrbljenost potrošnikov glede naraščajočih cen se je umaknila večjemu optimizmu, je v ponedeljek poročalo združenje.
Nižje obrestne mere, večje naložbe in večja zasebna potrošnja
Z roko v roki z nižjo inflacijo hodi zniževanje ključne obrestne mere v evroobmočju. Nižje obrestne mere dodatno spodbujajo naložbe podjetij in zasebno potrošnjo v tej državi.
Ekonomisti OECD pa opozarjajo, da mora nova nemška vlada prispevati svoj delež k temu, da izboljšane gospodarske razmere postanejo samozadosten vzpon. Nemška vlada se mora zdaj lotiti strukturnih reform, da bi sprostila sile rasti v gospodarstvu.
Strukturne reforme v gospodarstvu
To je pomembno tudi zato, da številne dodatne milijarde iz državne blagajne vodijo do več naložb in delovnih mest. Če se zmogljivosti v proizvodnji in ponudnikih storitev ne bodo razvijale v skladu z višjo porabo in če denarni tok iz javnih naložb spodbuja povpraševanje po omejenih virih, se lahko spodbudni program hitro spremeni v inflacijski šok.
Ekonomisti OECD svarijo novo nemško vlado, ki jo vodi Friedrich Merz, da bo morala izvesti strukturne spremembe.
Zato je treba omogočiti hitro izvajanje javnih investicijskih projektov, zmanjšati birokracijo in regulacijo, da bi olajšali ustanovitev podjetja in omogočili lažjo rast obstoječih podjetij.
Višji davki za lastnike kapitala, manjši za delojemalce
Strokovnjaki OECD se zavzemajo tudi za višje davke za lastnike kapitala in posledično za zmanjšanje davčnega bremena in bremena prispevkov za socialno varnost za delojemalce. Zmanjšati bi bilo treba tudi davčne spodbude za zgodnje upokojevanje, še piše Die Welt.
