Sreda, 5. 10. 2022, 16.24
1 leto, 6 mesecev
Putin odredil prevzem jedrske elektrarne v Zaporožju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
120
Ruski predsednik Vladimir Putin se je odločil, da bo največja jedrska elektrarna v Evropi od zdaj ruska.
222. dan vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izdal v zadnjih dneh pričakovan odlok, s katerim je ukazal vladi, naj prevzame lastništvo največje evropske jedrske elektrarne v ukrajinski regiji Zaporožje. Čečenski voditelj Ramzan Kadirov, ki je pred dnevi v vojno v Ukrajini poslal svoje mladoletne sinove, izrazil potrebo po uporabi jedrskega orožja in napovedal vojaški napad na Poljsko, je od danes novi generalpolkovnik ruske vojske. Novico o povišanju je Kadirov sporočil prek svojega kanala v komunikacijski aplikaciji Telegram.
18.39 Putin odredil prevzem jedrske elektrarne v Zaporožju
16.09 Putin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova povišal v generalpolkovnika
13.28 "Putin je naredil usodno napako"
12.55 Moskva pričakuje sodelovanje v preiskavi uhajanja plina iz Severnega toka
11.25 Putin bi lahko danes nagovoril ruski narod
11.15 Bolton: Putin je v velikih težavah
10.50 Von der Leynova: V EU pripravljeni razpravljati o cenovni kapici za plin
10.27 Članice EU dosegle dogovor o novih sankcijah zoper Rusijo
10.11 Gazprom bo znova vzpostavil dobavo plina Italiji
9.22 Putin s podpisom potrdil priključitev štirih regij k Rusiji
7.50 Ruska vojska z droni napadla mesto blizu Kijeva
7.42 Rusija Zahodu grozi z vojno
6.30 Zelenski: Ukrajinske sile osvobodile več krajev na jugu in vzhodu
6.03 Evropski parlament danes o ruskem zaostrovanju vojne
0.10 Rusi naj bi minirali reaktorje v jedrski elektrarni Zaporožje
18.39 Putin odredil prevzem jedrske elektrarne v Zaporožju
"Ruska vlada bo sprejela ukrepe za vzpostavitev zveznega lastništva jedrske elektrarne Zaporožje in drugih objektov, ki so nujni za njeno delovanje," je zapisano v Putinovem odloku. Vsa dovoljenja, izdana jedrski elektrarni in njenim zaposlenim pred 30. septembrom, bodo ostala veljavna, dokler ne bodo izdana nova v skladu z ruskimi zakoni.
Jedrska elektrarna Zaporožje je pod ruskim nadzorom že od marca, obstreljevanje okoli objekta pa od takrat vzbuja strahove pred jedrsko nesrečo. IAEA je elektrarno obiskala v začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju in stalno spremljajo razmere.
Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom je, potem ko je bilo operativno podjetje nuklearke prestavljeno v Moskvo, opozoril, da Rusija ustvarja psevdopodjetja z imeni ukrajinskih podjetij.
"Škoda, da poskušajo vpletati tudi ukrajinske jedrske strokovnjake, ki so več kot sedem mesecev junaško delali pod okupacijo v elektrarni v Zaporožju," je Energoatom zapisal na družbenih omrežjih.
Putinov odlok prihaja v času, ko generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi potuje v Kijev, kjer bo razpravljal o vzpostavitvi varnostnega območja okoli omenjene jedrske elektrarne.
16.09 Putin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova povišal v generalpolkovnika
Zelo sem vesel, da mi je predsednik Putin osebno izkazal svoje zadovoljstvo z mojim delom s povišanjem v čin generalpokovnika, je na Telegramu danes zapisal Ramzan Kadirov in obljubil, da ruskega predsednika skupaj s svojimi vojaki na fronti v Ukrajini ne bo pustil na cedilu. Kadirov je sicer še pred mesecem dni prav tako na Telegramu govoril o tem, da si bo vzel "premor za nedoločen čas, ker ga je vse skupaj utrudilo".
Generalpolkovnik je trenutno drugi najvišji aktivni čin v ruskih oboroženih silah, nad njim je le še naziv generala vojske. Obstaja sicer tudi še višji čin maršal Ruske Federacije, ki je nazadnje pripadal leta 2006 umrlemu nekdanjemu ruskemu ministru za obrambo Igorju Sergejevi.
Vladimir Putin has elevated Ramzan Kadyrov to the post of Colonel-General
— Samuel Ramani (@SamRamani2) October 5, 2022
Interesting timing, given Kadyrov's nuclear threats and strident criticisms of the Russian Defence Ministry
Na Twitterju se že pojavljajo ugibanja, ali gre v primeru povišanja Kadirova v generalpolkovnika le za rutinsko napredovanje ali gre za Putinovo taktiko, da Kadirova, ki se je v preteklosti omenjal kot eden mogočih Putinovih naslednikov, obdrži bližje sebi, da je v Kadirovu našel človeka, na katerega lahko prevali morebitne prihodnje neuspehe ruske vojske v Ukrajini, ali pa da želi svetu nekaj sporočiti s povišanjem človeka, ki se ga drži status vojnega hujskača.
Kot je znano, je Kadirov pred dnevi v vojno v Ukrajini poslal svoje tri mladoletne sinove, najmlajši je star komaj 14 let, pozival je k uporabi taktičnega jedrskega orožja na bojišču, napovedal pa je tudi, da bo Rusija po Ukrajini napadla še Poljsko in da bodo, če bo to po presoji Putina potrebno, čečenski vojaki napredovali vse do Berlina.
13.28 "Putin je naredil usodno napako"
Sir Andrew Wood, nekdanji britanski veleposlanik v Jugoslaviji in Rusiji, je v intervjuju za Sky News spregovoril o situaciji v Ukrajini. "Verjamem, da je Vladimir Putin z odredbo delne mobilizacije storil usodno napako, saj je s tem vojno pripeljal bližje Rusiji," je povedal Wood in ocenil, da bo kmalu prišlo do stopnjevanja krize v sami Rusiji.
"V Rusiji potekajo razprave o tem, kaj se dogaja, in Putinova odločitev za mobilizacijo je usodna napaka. Mobilizacija poteka na napačen in kaotičen način. Ne verjamem, da bodo imeli Rusi kmalu na voljo dodatne sile," je še dejal Wood.
Povedal je, da pričakuje nadaljevanje spopadov prihodnje leto, a je izrazil dvom, da bo Rusija uporabila jedrsko orožje. Celotna težava z Rusijo je v tem, da o vsem odloča en človek, ki se skriva pred razpravo in pred drugimi mogočimi pogledi, se vmešava v vojaške odločitve z izdajanjem neposrednih ukazov poveljnikom na terenu in je dodobra zapletel celotno situacijo, je prepričan Wood.
"There's going to be an increased crisis in Russia itself".
— Sky News (@SkyNews) October 5, 2022
Former UK ambassador to Russia, Sir Andrew Wood, says there's been "quite a lot of division" in Russia following Putin's 'mobilisation' announcement.#KayBurley https://t.co/X3flQUBL0r
📺 Sky 501, Virgin 602 pic.twitter.com/56BkZyIYww
12.55 Moskva pričakuje sodelovanje v preiskavi uhajanja plina iz Severnega toka
Rusija bi morala obvezno sodelovati v preiskavi uhajanja plina iz poškodovanega plinovoda Severni tok pod Baltskim morjem, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, potem ko je Švedska zaradi preiskave domnevne sabotaže na plinovodu zaprla območje okoli njega.
"Doslej z novinarskih konferenc na Danskem in Švedskem nismo slišali ničesar drugega kot skrb vzbujajoče izjave, ki izključujejo kakršnokoli sodelovanje z rusko stranjo," je dejal Peskov na novinarski konferenci v Moskvi. Dodal je, da bo Moskva počakala na pojasnila, saj je prepričana, da bi morala biti "ruska udeležba pri ogledu poškodb in preiskavi dogajanja obvezna".
Na plinovodih Severni tok 1 in 2, prek katerega teče dobava zemeljskega plina iz Rusije v Evropo, so prejšnji teden potrdili štiri puščanja. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanje povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva. Več držav, med njimi tudi Švedska in Danska, je prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovoda za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi.
Plinovoda povezujeta Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v preteklih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos projekt ustavila.
Zaradi nadaljevanja preiskave suma sabotaže na plinovodih je švedska obalna straža v ponedeljek zaprla pet navtičnih milj oziroma približno devet kilometrov voda okoli poškodovanih plinovodov. Zapora pomeni, da je tam prepovedano premikanje ladij, sidranje, potapljanje in ribolov.
Moskva zanika vpletenost in je za eksplozije obtožila Zahod. Vodja ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev je danes dejal, da je jasno, da imajo od uhajanja plina korist ZDA, in to predvsem gospodarsko. Washington vpletenost zanika.
11.25 Putin bi lahko danes nagovoril ruski narod
Ruski neodvisni časopis Readovka ugiba, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin danes nagovoril ruski narod. Na njihovi spletni strani piše, da bi Putin lahko spremenil status "posebne vojaške operacije".
11.15 "Putin je v velikih težavah"
John Bolton, nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost in veleposlanik pri Združenih narodih, je dejal, da je ruski predsednik v "večjih težavah kot kadarkoli po invaziji na Ukrajino". "Naraščajoče težave Vladimirja Putina v Ukrajini povečujejo verjetnost ruske uporabe taktičnega jedrskega orožja," je dejal.
John Bolton
10.50 Von der Leynova: V EU pripravljeni razpravljati o cenovni kapici za plin
Samo močna in trdna Evropa bo ustavila ruskega predsednika Vladimirja Putina, je danes v Evropskem parlamentu poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
V Evropski uniji je treba omejiti inflacijski vpliv plina na cene električne energije, zato smo pripravljeni razpravljati o zgornji meji cene plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, je poudarila von der Leyenova. Ta omejitev, ki bi bila začasna, bi bila po njenih besedah prvi korak k strukturni reformi trga z električno energijo.
"Takšna zgornja meja cene plina mora biti ustrezno zasnovana, da se zagotovi varnost oskrbe," je dejala. Cene plina pa je treba po njenih besedah proučiti tudi zunaj trga z električno energijo.
Komisija si bo z državami članicami prizadevala tudi za zmanjšanje negotovosti in vpliva manipulacij s cenami, ki jih izvaja Rusija, je poudarila predsednica komisije.
Poleg tega je napovedala okrepljena pogajanja z zanesljivimi partnerji, kot je Norveška, in pozvala k vzpostavitvi energetske platforme za skupne nakupe plina v EU, da bi znižali cene energije. Pri tem je poudarila, da se je treba izogniti scenariju, po katerem bodo države članice ponovno tekmovale med seboj na svetovnih trgih, kar bi ceno plina zviševalo.
"Pri našem ukrepanju ostajata najpomembnejši dve stvari: to je enotno in solidarno ukrepanje," je dejala von der Leyenova.
Ukrepi, ki jih sprejemajo države EU, morajo "ohraniti enake konkurenčne pogoje znotraj Unije", je dejala.
10.27 Članice EU dosegle dogovor o novih sankcijah zoper Rusijo
Članice EU so danes dosegle dogovor o osmem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki vključuje tudi pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto, so za STA potrdili viri pri EU. Zdaj morajo države sankcije dokončno potrditi še po pisnem postopku.
Veleposlaniki držav članic pri EU so se danes dogovorili o novem paketu sankcij Unije proti Rusiji, ki jih je Evropska komisija predstavila pretekli teden.
Sankcije med drugim vključujejo pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto. Predsednica Evropske komisije von der Leyen je ob predstavitvi predloga sankcij spomnila na načelni dogovor v okviru skupine G7 o določitvi cenovne kapice za rusko nafto za tretje države.
Poleg tega bo nov paket sankcij vključeval prepoved uvoza dodatnih ruskih izdelkov. Bruselj pa predlaga tudi razširitev seznama izdelkov, katerih izvoz v Rusijo je prepovedan.
Prav tako bo EU razširila seznam posameznikov in pravnih oseb, za katere veljajo sankcije.
Zdaj bodo morale države članice nov paket sankcij potrditi še v pisnem postopku. Za nov paket sankcij se je sicer EU odločila zaradi ruskega zaostrovanja agresije na Ukrajino, potem ko je Moskva v ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje organizirala referendume o priključitvi Rusiji. Medtem je priključitev, ki je mednarodna skupnost ne priznava, tudi že izvedla.
EU je doslej sprejela že sedem paketov sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki se je začela konec februarja. Zadnjega, ki med drugim vključuje prepoved uvoza ruskega zlata, so članice potrdile julija.
10.11 Gazprom bo znova vzpostavil dobavo plina Italiji
Ruski energetski velikan Gazprom bo znova vzpostavil dobave plina Italiji prek Avstrije. Konec preteklega tedna je dobavo tega energenta ustavil, domnevno zaradi težav v transportu. "Transport ruske nafte prek avstrijskega ozemlja se nadaljuje," je v izjavi, ki jo povzema ruska tiskovna agencija Tass, sporočil Gazprom. Dodal je, da so z italijanskimi kupci našli rešitev za težave, ki so nastale po regulatornih spremembah v Avstriji.
Italijanski energetski velikan Eni je v izjavi, ki jo je objavil na spletni strani, potrdil nadaljevanje dobav. "Eni obvešča, da se danes nadaljuje pretok plina, ki ga Gazprom dobavlja prek Avstrije. Ponovno vzpostavitev dobav je omogočil dogovor Enija in vpletenih strank glede omejitev, ki izhajajo iz nove zakonodaje, ki so jo sprejele avstrijske regulatorne oblasti," je navedel.
Večina ruskega plina v Italijo pride prek Ukrajine in Avstrije do Trevisa na severu države. V soboto je Gazprom dobavo po tej poti ustavil, kot razlog pa navedel težave pri transportu čez Avstrijo. Te naj bi nastale zaradi avstrijskega operaterja in naj bi bile posledice regulatornih sprememb, ki jih je Avstrija uvedla konec septembra.
Avstrijski regulator E-Control je poudaril, da so bila nova pravila, ki so v veljavo stopila v soboto, "poznana vsem tržnim igralcem več mesecev". Od vseh deležnikov hkrati pričakuje spoštovanje pravil in sprejetje ustreznih ukrepov, da bodo vsi izpolnili svoje obveznosti.
Pred začetkom ruske vojne v Ukrajini je Italija 95 odstotkov plina uvozila, od tega je okoli 45 odstotkov uvoza prišlo iz Rusije.
9.22 Putin s podpisom potrdil priključitev štirih regij k Rusiji
Ruski predsednik Putin je že prejšnji petek na slovesnosti v Kremlju prvič podpisal dokumente o priključitvi ukrajinskih regij Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk k Rusiji. Potem ko sta jih v tem tednu ratificirala oba domova ruskega parlamenta, je Putin s ponovnim podpisom danes zaključil formalni postopek priključitve.
Putin je 30. septembra podpisal dokumente o priključitvi omenjenih štirih ukrajinskih regij, potem ko so proruske oblasti tam izvedle referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo z veliko večino odločilo za priključitev k Rusiji.
Zakoni o priključitvi med drugim določajo, da so bile štiri republike in regije, ki bodo ohranile sedanja imena, uradno ustanovljene z dnem njihove priključitve, torej z dnem prvega Putinovega podpisa. Meje novih entitet bodo enake tistim, ki so "obstajale na dan njihove ustanovitve in priključitve k Rusiji".
Prebivalci novoustanovljenih entitet se od datuma, ko so bile regije priključene k Rusiji, štejejo za ruske državljane. Tisti, ki se želijo odpovedati ruskemu državljanstvu, imajo na voljo en mesec, da za to zaprosijo.
7.50 Ruska vojska z droni napadla mesto blizu Kijeva
Guverner kijevske regije Oleksij Kuleba je sporočil, da so Rusi s samomorilskimi droni napadli mesto Bila Cerkva, ki leži 80 kilometrov južno od Kijeva. "Poškodovanih je bilo več zgradb, izbruhnil je požar, ki ga poskušajo pogasiti," je dejal.
Kuleba je vse državljane pozval, naj ostanejo v zakloniščih. Po poročanju več ukrajinskih medijev naj bi v napadu en človek umrl. To ni prvič, da so Rusi v Ukrajini uporabili brezpilotne drone, ki jim jih je poslal Iran.
V nasprotju s klasičnimi vojaškimi droni, ki lahko letijo pri visokih hitrostih in pokrivajo velike razdalje, da izstrelijo rakete, so ti sistemi brez posadke majhni in počasnejši.
Dron Switchblade 300 na primer tehta okoli 2,6 kilograma in ga je mogoče prenašati v nahrbtniku. Je zelo preprost za izstrelitev in lahko leti 15 minut s hitrostjo 96 kilometrov na uro, njegova kamera in navigacijski sistem pa beležita sovražnikov položaj ali predmete. Pri ciljanju na tarčo in prejemu ukaza lahko dron pospeši do 160 kilometrov na uro in strmoglavi na določeno območje ter eksplodira.
7.42 Rusija Zahodu grozi z vojno
Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov je dejal, da odločitev Washingtona o pošiljanju dodatne vojaške pomoči Ukrajini ogroža interese Moskve ter povečuje tveganje vojaškega spopada med Rusijo in Zahodom. "To dojemamo kot neposredno grožnjo strateškim interesom naše države," je na komunikacijski aplikaciji Telegram opozoril Antonov.
"Dobava vojaške opreme iz ZDA in njihovih zaveznikov ne pomeni le dolgotrajnega prelivanja krvi in novih žrtev, ampak tudi povečuje nevarnost neposrednega vojaškega spopada med Rusijo in zahodnimi državami," je pojasnil.
6.30 Zelenski: Ukrajinske sile osvobodile več krajev na jugu in vzhodu
Ukrajinska vojska je v zadnjih dneh med napredovanjem na jugu in na vzhodu države osvobodila več krajev, ki so jih zasedali ruski okupatorji, je v torek zvečer v svojem nagovoru na družbenih omrežjih sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Zelenski je dejal, da njihove sile hitro napredujejo in so vzpostavile nadzor nad več kraji v regijah Herson, Harkov, Lugansk in Doneck. Po njegovih besedah so samo v hersonski regiji na jugu v zadnjih urah zavzeli osem krajev. "Naši vojaki se ne ustavijo. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo okupatorja izgnali z našega ozemlja," je še dejal ukrajinski predsednik.
Mediji so v torek poročali, da so ukrajinske sile prebile rusko obrambno linijo na jugu države in dosegle največji preboj na jugu države od začetka vojne, nadaljevale so tudi protiofenzivo na vzhodu.
Že v soboto so ukrajinske sile ponovno zavzele strateško pomembno mesto Liman v regiji Doneck.
6.03 Evropski parlament danes o ruskem zaostrovanju vojne v Ukrajini
Evropski parlament bo danes na zasedanju v Strasbourgu razpravljal o ruskem stopnjevanju vojne v Ukrajini ter po pričakovanjih pozval EU in države članice k odločnemu odzivu ter ostrejšim gospodarskim sankcijam proti Moskvi. Evropski poslanci naj bi pozvali tudi k nadgradnji in učinkovitejšemu usklajevanju vojaške pomoči Ukrajini.
Po nezakonitih referendumih in priključitvi štirih zasedenih ukrajinskih regij Rusiji, pa tudi mobilizaciji in jedrskih grožnjah Putina bo Evropski parlament k odločnemu odzivu Unije pozval tako v današnji razpravi kot v resoluciji, o kateri bo glasoval v četrtek.
Poslanci bodo govorili tudi o varnostni krizi po incidentih na plinovodih Severni tok v Baltskem morju.
0.10 Rusi naj bi minirali reaktorje v jedrski elektrarni Zaporožje
Nekdanji prvi mož ukrajinskega inšpektorata za jedrsko varnost Grigorij Plačkov je v torek zvečer dejal, da so ruski vojaki, ki nadzorujejo ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje, največjo v Evropi, minirali prvi in drugi jedrski reaktor elektrarne. Šlo naj bi za odvračalni manever, saj želi Rusija Zaporožje priključiti v lastno elektroenergetsko omrežje oziroma z elektriko elektrarne oskrbovati okupirana območja Ukrajine, vključno s polotokom Krim, ob čemer noče, da bi ta načrt poskusile pokvariti ukrajinske oborožene sile.
Plačkov je po poročanju več ukrajinskih medijev v torek dejal, da začasno okupirana jedrska elektrarna Zaporožje trenutno ne deluje. Že mesec dni je namreč izklopljenih vseh šest reaktorjev.
Rusija ima sicer jasne načrte, da bi jedrsko elektrarno Zaporožje po ponovnem zagonu reaktorjev priključila v lastno elektroenergetsko omrežje. Apetite po ukrajinski jedrski elektriki so po besedah Plačkova na lastni koži izkusili zaposleni v Zaporožju.
"Iz elektrarne prejemamo poročila o nadlegovanju zaposlenih in ruskih poskusih, da bi pristojnosti za upravljanje jedrske elektrarne prenesli na Rusko federacijo. Znano je tudi, da so prvo in drugo enoto elektrarne minirali," je dejal Plačkov in izrazil mnenje, da bi morala mednarodna skupnost odločno ukrepati, v skrajnem primeru tudi z izločitvijo Rusije iz vseh spoštovanja vrednih mednarodnih organizacij.
Spomnimo, jedrska elektrarna Zaporožje je pod nadzorom ruske vojske in posredno ruskega državnega podjetja za jedrsko energijo Rosatom že od marca letos, jo pa pod budnim očesom Rusov še vedno upravljajo ukrajinski zaposleni. Ukrajina in Rusija se sicer že od začetka okupacije jedrske elektrarne zasipata z obtožbami o nespametnem ter nevarnem bombardiranju in obstreljevanju Zaporožja. Na območju elektrarne so že večkrat izbruhnili požari, nazadnje pred enim mesecem, ko je bil tudi izklopljen zadnji reaktor. V začetku septembra je jedrsko elektrarno obiskala delegacija Mednarodne agencije za jedrsko energijo, da bi preverila škodo zaradi vojskovanja.
120