Petek, 17. 10. 2025, 4.00
7 ur, 43 minut
Poznavalec Putina svari: Prestopil je rubikon. A morda bo naredil usodno napako.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Vladimir Putin bo z osredotočanjem na Evropo in prizadevanjem za razpad njene enotnosti, tudi v kontekstu zveze Nato, v primeru nadaljnjega stopnjevanja aktivnosti morda storil usodno napako, svari ruski politični analitik Aleksander Baunov.
Rusija na čelu s predsednikom Vladimirjem Putinom si s provokacijami, kot so vdori dronov v zračne prostore več držav, želi dokazati, da se zveza Nato predvsem v Evropi nanje ni sposobna učinkovito odzvati, s tem pa zamajati zaupanje v kolektivno obrambo in enotnost Zahoda. A vsaj za zdaj se zdi, da ta strategija ne deluje, Putin pa se bo morda tudi zakalkuliral in s podcenjevanjem Nata naredil enako napako, kot jo je leta 2022 z invazijo na Ukrajino, državo s "šibko vojsko in igralcem, ki se izdaja za predsednika", opozarja znani ruski politični analitik Aleksander Baunov, član možganskega trusta Carnegie Russia Eurasia v Berlinu v Nemčiji.
Najprej je treba "razorožiti" Evropo
Da bi Ukrajince prisilil v to, da bi odložili orožje in se predali, mora ruski predsednik Vladimir Putin Evropo najprej razorožiti, pa čeprav le v prenesenem pomenu, in zmanjšati vpliv zveze Nato v Evropi, je prepričan ruski politični analitik Aleksander Baunov.
Kot je zapisal v kolumni za berlinski možganski trust Carnegie Russia Eurasia, so dokaz za to številni incidenti z droni in kibernetskimi napadi, o katerih so v zadnjih tednih poročali v več evropskih državah, med drugim na Poljskem, Danskem, Norveškem, v Nemčiji, Estoniji in Romuniji.
V noči na 10. september je več ruskih dronov iz smeri Belorusije vstopilo v zračni prostor Poljske. Najmanj eden od njih je strmoglavil na stanovanjsko hišo.
Putin je prestopil rubikon, a tako, da ohranja manevrski prostor
V večini primerov so vzroki za incidente, kot so vdori dronov v zračne prostore naštetih držav, še nejasni oziroma nerazrešeni. To Rusiji in Putinu daje podlago za zanikanje vpletenosti, kar v Kremlju pogosto storijo z veliko mero sarkazma.
Rusija je s pošiljanjem dronov v evropske države – Aleksander Baunov verjame, da je neizpodbitno dejstvo, da je v ozadju incidentov Rusija, in v kolumni tudi pojasni, zakaj je tako – tako rekoč prestopila rubikon, torej točko, od koder praktično ni več vrnitve. A to je storila tako, da lahko še vedno izkrivlja dejstva, se norčuje in javno razpravo utaplja v teorijah zarot, opozarja Baunov.
Aleksander Baunov ima za seboj dolgoletno novinarsko in akademsko kariero. V preteklosti je delal za rusko ministrstvo za zunanje zadeve, kasneje pa je pokrival rusko in mednarodno politiko za številne ruske in nato mednarodne ter evropske medije. V zadnjih letih predava na nekaterih najbolj prestižnih evropskih univerzah.
Zakaj Rusija provocira Evropo
Baunov je prepričan, da gre v primeru incidentov, povezanih z droni, in kibernetskih napadov, ki so hromili evropska letališča, za tako imenovane hibridne napade Rusije, ki imajo zgolj en namen: Evropo oziroma zvezo Nato prikazati kot neenotno in kot obrambno zavezništvo, ki se ne zna, ne zmore ali pa si ne upa odgovarjati na resnične varnostne grožnje.
Rusija po navedbah Baunova med državljani Evrope poskuša ustvariti vtis, da Evropa, kjer je kar 30 držav članic zveze Nato, ni vredna zaupanja, kar zadeva kolektivno obrambo, in da Rusija zaradi domnevnega neodzivanja zavezništva na njeno hibridno agresijo morda predstavlja preveliko nevarnost, da bi bilo še vredno stopnjevati napetost.
Evropa je še zadnja velika ovira za Rusijo
V Kremlju kot največjo sovražnico Rusiji in glavno oviro na poti do razglasitve zmage v vojni v Ukrajini zdaj vidijo Evropo, ne več Združenih držav Amerike, je prepričan Baunov.
Člani ruske politične elite Evropi že tako rekoč od začetka vojne v Ukrajini grozijo z maščevanjem in vojaškimi akcijami, ker so evropske države podprle Ukrajino. Med njimi zagotovo prednjači nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev (desno), ki bi na vsakega zaveznika Ukrajine ali kritika Rusije pogosto vrgel kar atomsko bombo.
To je postalo še toliko očitneje po srečanju Putina in predsednika ZDA Donalda Trumpa na Aljaski. Od tam je Putin po besedah Baunova odnesel tri sklepe: Trump mu ne bo dovolil, da vojno v Ukrajini konča le na račun Ukrajine, Trump Ukrajine ne ceni dovolj, da bi jo reševal za vsako ceno, Trump je odprt za normalizacijo odnosov med Rusijo in ZDA ne le po koncu vojne v Ukrajini, temveč celo v času, ko vojna še poteka.
Putinu to omogoča dovolj "ustvarjalne svobode" za manevriranje med trenutnim stanjem in potekom dogodkov, ki bi po Trumpovih merilih zahtevali reševanje Ukrajine za vsako ceno. Zato je na merek vzel Evropo, meni Baunov.
Eden od razlogov za to je tudi, da v Rusiji verjamejo, da ima predsednik ZDA do Evrope zelo kritično držo, saj ji očita oziroma zameri, da se v zvezi Nato preveč zanaša na Američane in da zatira njegove ideološke zaveznike.
Baunov verjame, da je nova ameriška politika brezbrižnosti do Evrope okrepila položaj tistih v Moskvi, ki zagovarjajo stališče, da je peti člen Nata – člen o kolektivni obrambi – zgolj za okras. Po tej domnevi so članice Nata razdeljene v več razredov, pri čemer niti Združene države niti zahodnoevropske države ne bi žrtvovale svojih ljudi zaradi "drugorazrednih" zaveznikov. Dvakrat bi premislile celo, preden bi to storile za "prvorazredne" zaveznike.
Hibridni napadi prinašajo hibridne rezultate
Rusija se je s tako imenovanimi hibridnimi napadi na evropske države, kot so vdori dronov v njihove zračne prostore, morda uštela, saj za zdaj ni videti, da bi se ta strategija obrestovala, opozarja Baunov in dodaja, da "hibridni napadi prinašajo hibridne rezultate".
Vsi tovrstni incidenti so sicer moteči, grozeči in morda tudi simbolno pomembni, a v nasprotju s pričakovanji Kremlja še niso povzročili razprtij znotraj zveze Nato, meni ruski politični analitik.
"Težava s hibridnimi napadi je, da prinašajo hibridne rezultate," je zapisal Baunov in pojasnil, da vdori ruskih dronov morda res prečkajo mejo držav članic zveze Nato, pri kateri je določeno, kaj je vojaška agresija zoper njih in kaj ne, a obenem izkazujejo tudi veliko mero obotavljanja, previdnosti in neodločnosti Rusije.
Vdori ruskih dronov v zračne prostore držav članic EU in zveze Nato Evropejcev ne bodo bistveno zamajali, je prepričan Aleksander Baunov.
Dejstvo, da ne prinašajo pravih rezultatov, je po mnenju Baunova voda na mlin severnoatlantskega obrambnega zavezništva – ni treba sprožiti petega člena Nata, torej člena o kolektivni obrambi, obenem pa lahko takšne incidente izkoristi kot argument za krepitev obrambnih sposobnosti, kar pa je povsem nasprotni učinek od osrednjega cilja hibridnih napadov Rusije.
Lahko Rusija ponovi napako iz leta 2022, ko je podcenjevala Ukrajino?
Rusija ima po več kot treh letih in pol vojne v Ukrajini zdaj bistveno drugačne cilje kot februarja 2022, ko so bili v Kremlju prepričani, da bodo Ukrajino povozili v nekaj dneh.
Takrat so v Rusiji namreč računali na to, da je ukrajinska vojska šibka, prebivalstvo države neodločno, njen "lažni igralec - predsednik" pa nemočen. Zdaj po besedah Baunova ponavljajo lastno propagando iz leta 2022 in računajo na to, da je zveza Nato neodločna, neenotna in polna notranjih konfliktov ter da Evropa nima močnega voditelja, ki bi se lahko uprl mogočni Rusiji.
To je po navedbah Baunova pomembno zato, ker je zelo očitno, da je Rusija opustila svoje prvotne cilje v Ukrajini, saj je bolj ali manj jasno, da jih na konvencionalen način ne more več doseči. Namesto tega računa na hibridno vojaško-propagandno zmago proti Evropi, zvezi Nato in pravzaprav celotnemu združenemu Zahodu, ki bi ji posledično omogočila tudi napredek v Ukrajini, opozarja ruski politični analitik.
Po Baunovem mnenju je izredno paradoksalno, da Rusija nenehno trdi, da so njeni največji sovražniki zveza Nato, Evropa in združeni Zahod, in jim stalno grozi z maščevanjem, hkrati pa že skoraj štiri leta napada izključno Ukrajino. Z izogibanjem napadov na tiste, ki jih Rusija označuje za glavne antagoniste in ki imajo bistveno šibkejšo ter manj številčno vojsko od Rusije – na primer baltske države –, Rusija pravzaprav dokazuje, da je dežnik zveze Nato še kako zanesljiv odvračalni mehanizem, to pa je v popolnem nasprotju s tem, kar želi predvsem Evropejcem predstaviti Rusija.
Če bo videl, da vdori dronov Evropejcev v zračne prostore njihovih držav in zapiranja letališč ne ganejo več, bodo v Kremlju morda zaostrili razmere in na merek vzeli evropsko energetiko. "Rusija Ukrajine pravzaprav ne more več ustrahovati, saj jim je tako rekoč zmanjkalo načinov, kako to še storiti. A Evropejci so druga zgodba. Če ne bodo razumeli sporočil, ki jih Rusi pošiljajo z droni, se bodo zlahka lotili energetskih objektov."
Rusija bi se s tovrstnim stopnjevanjem vse bolj približevala usodni točki, od koder resnično ne bi bilo več vrnitve. Putin bi s takšnim strašenjem Evrope, da opusti podporo Ukrajini, morda storil pogubno napako, še svari Baunov.
