Ponedeljek, 15. 1. 2024, 17.11
9 mesecev, 3 tedne
Kaj bo storila jezna Kitajska?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,87
Kitajski predsednik Ši Džinping je z rožljanjem z orožjem v Tajvanski ožini poskušal prestrašiti Tajvance, da bi se odvrnili od stranke DPP, ki zagovarja neodvisni Tajvan. Kaj bo storil po sobotnih predsedniških volitvah?
Tajvanske predsedniške volitve, na katerih je zmagal zagovornik tajvanske neodvisnosti Laj Čingte, pričakovano niso umirile zaostrenih odnosov med Kitajsko in Tajvanom. Še vedno so tudi nesoglasja med Washingtonom in Pekingom glede prihodnosti otoka. Je pa Peking lahko zadovoljen s tem, da je Lajeva stranka DPP izgubila večino v tajvanskem parlamentu.
Odnosi med Kitajsko in Tajvanom so se zelo poslabšali leta 2016, ko je na tajvanskih predsedniških volitvah zmagala kandidatka Demokratične napredne stranke (DPP) Caj Ingven. DPP je namreč zagovornica tajvanske neodvisnosti in posebne tajvanske identitete, ločene od kitajske. S tem so padli v vodo načrti Pekinga po mirni združitvi Tajvana (uradno se ta imenuje Republika Kitajska) z Ljudsko republiko Kitajsko.
Kitajska je upala na poraz DPP
Cajeva in njen DPP sta zmagala tudi na volitvah leta 2020. Peking je zato upal, da bo na letošnjih tajvanskih volitvah prišlo do preobrata in bo na predsedniških volitvah zmagal ali kandidat Kuomintanga (KMT) Hou Juih ali kandidat Tajvanske ljudske stranke (TPP) Ko Vendže. Na koncu je z nekaj več kot 40 odstotki zmagal kandidat DPP in zdajšnji podpredsednik Tajvana Laj Čingte. Ta bo predsedniške posle prevzel maja letos.
Zdaj so seveda oči svetovne javnosti uprte v Kitajsko. Se bo na hladno prho s tajvanskih predsedniških volitev odzvala z vojaškim napadom? Strahovi pred vojaškim napadom Kitajske na Tajvan so se okrepili v zadnjih letih, še zlasti po napadu Rusije na Ukrajino. Številni so takrat začeli ugibati, ali bo ruski napad na Ukrajino spodbudil kitajskega predsednika Ši Džinpinga, da bo napadel Tajvan, ki ga ima Peking za del Kitajske.
Kitajska vse bolj grozi Tajvanu
Do odkritega napada 1,4-milijardne Kitajske na 23-milijonski Tajvan za zdaj ni prišlo, je pa Kitajska vse bolj rožljala z orožjem v Tajvanski ožini. Zanesljivo je Kitajska s tem razkazovanjem svoje vojaške moči želela prestrašiti Tajvance, da bi se ti odvrnili od DPP in na sobotnih predsedniških in parlamentarnih volitvah volili za KMT ali TPP.
Laj Čingte je po zmagi na volitvah kljubovalen do Kitajske, obenem pa je izrazil pripravljenost na sodelovanje s Pekingom. Čingte, ki je bil zadnja štiri leta podpredsednik države, bo predsedniške posle prevzel 20. maja letos. Podpredsednica države bo Bihim Hsiao, ki je bila med letoma 2020 in 2023 tajvanska predstavnica v ZDA.
Vsaj na prvi pogled se ji ta taktika ni obrestovala, saj je Laj kljub kitajskim grožnjam dobil največ glasov. A če bolj podrobno preučimo izide, lahko ugotovimo, da sta Hou (33,5 odstotka) in Ko (26,5 odstotka) dobila skupaj precej več glasov kot Laj. Če bi imel Tajvan dvokrožne predsedniške volitve, bi na koncu verjetno zmagal Hou.
Peking je lahko zadovoljen z novim tajvanskim parlamentom
Če izid predsedniških volitev ni po okusu Pekinga, pa je po drugi strani Peking lahko zadovoljen z razpletom tajvanskih parlamentarnih volitev, saj je DPP izgubila večino v parlamentu. Pred volitvami je DPP imela 62 sedežev v 113-članskem parlamentu, po sobotnih volitvah pa bo imela 51 sedežev. KMT bo imel 52 sedežev, TPP pa osem. Obe stranki, ki zagovarjata spravljivo in prijaznejšo politiko do Kitajske, bosta v novem sklicu parlamenta imeli večino.
Po zmagi je Laj volivcem obljubil, da bo Tajvan zaščitil pred vse napadalnejšo Kitajsko, obenem pa je Pekingu ponudil roko sodelovanja. Tajvan tudi pod Lajevim vodstvom ne bo uradno razglasil neodvisnosti, se pa bo obnašal kot dejansko neodvisna država.
Blinken razjezil Peking
Po volitvah je Kitajsko razjezil ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki je Laju čestital za zmago. Na otok sta danes na pogovore s tajvanskim vodstvom prišla tudi nekdanji svetovalec za ameriško nacionalno varnost Stephen Hadley in nekdanji namestnik zunanjega ministra James Steinberg. Hadley je tajvanskemu vodstvu v Tajpeju zagotovil, da je ameriška podpora Tajvanu trdna kot skala. Kitajska je zato ZDA obtožila, da so po sobotnem izidu volitev poslale "hudo napačen signal" tistim, ki si prizadevajo za neodvisnost Tajvana.
ZDA uradno ne podpirajo tajvanske neodvisnosti, dejansko pa so največja opora Tajvanu, da lahko ta kljubuje pritiskom Pekinga. To politiko bodo Američani nadaljevali tudi po sobotnih tajvanskih volitvah. Po volitvah je Peking razjezilo sporočilo ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna, v katerem je čestital Laju za zmago.
Kitajska je Blinknovo čestitko označila za kršitev zaveze Washingtona, da bo vzdrževal le neuradne vezi s Tajvanom (Washington uradno ne priznava Tajvana, po drugi strani pa nasprotuje kitajskemu napadu oziroma nasilni združitvi Tajvana s Kitajsko). Oster odziv Pekinga na Blinknovo čestitko ni presenečenje, saj poskuša Tajvan že nekaj let čim bolj diplomatsko osamiti. Tako pritiska na države, ki imajo diplomatske odnose s Tajvanom, naj jih pretrgajo.
Kitajsko napenjanje vojaških mišic v Tajvanski ožini ima verjetno dva cilja. Prvi je Tajvance tako prestrašiti, da ne bodo več podpirali neodvisnosti. Drugi cilj pa je morda gospodarska oslabitev. Kot vemo, je Tajvan izjemno pomemben za svetovno gospodarstvo, saj izdela več kot 65 odstotkov polprevodnikov in več kot 90 odstotkov najnaprednejših čipov. Kitajsko rožljanje z orožjem in grožnje Tajvanu bodo morda zahodne države spodbudile, da bodo same okrepile lastno proizvodnjo polprevodnikov in drugih na Tajvanu izdelanih proizvodov, kar bo zmanjšalo tajvanski tržni delež. Tajvan poleg polprevodnikov izdeluje tudi druge visokotehnološke izdelke. Tajvanski gospodarski položaj se sicer že slabša, saj plače nazadujejo, po drugi strani pa se višajo cene energije, stanovanj in najemnin.
Tajvan v celoti priznava samo dvanajst držav na svetu
Po volitvah so tako s tihooceanskega otoka Nauru, ene najmanjših držav na svetu, sporočili, da bodo odslej priznavali Tajvan kot neodtujljivi del Kitajske. Tajvan tako zdaj v celoti priznava le dvanajst držav na svetu (ena izmed njih je Vatikan), kar je najmanj v zgodovini.
