Sobota, 13. 1. 2024, 7.12
3 mesece, 2 tedna
Zmagovalec predsedniških volitev na Tajvanu je Lai Ching-te
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
Lai je sporočil, da je odločen "zaščititi Tajvan pred nenehnimi grožnjami in ustrahovanjem" s strani Kitajske in da namerava ohraniti status quo v Tajvanski ožini.
Zmagovalec predsedniških volitev na Tajvanu je kandidat vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) Lai Ching-te, kažejo podatki tajvanske volilne komisije po preštetih glasovnicah z 98 odstotkov volišč. Lai se predstavlja kot zagovornik demokracije in naslednik odhajajoče predsednice Tsai Ing-wen, ki je gojila tesne stike z ZDA.
Okoli 20 milijonov tajvanskih volilnih upravičencev je danes odločalo o predsedniku in sestavi parlamenta samoupravnega otoka, ki kljub svoji relativni majhnosti igra odločilno vlogo v odnosih svetovnih velesil Kitajske in ZDA. Tajvanski podpredsednik Lai Ching-te iz DPP je glede na podatke tajvanske volilne komisije o preštetih glasovnicah z več kot 98 odstotkov volišč zmagal z nekaj več kot 40 odstotki glasov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Rad bi se zahvalil tajvanskemu ljudstvu, da je napisalo novo poglavje naše demokracije. Svetu smo pokazali, kako zelo cenimo svojo demokracijo. Tajvanci so se uspešno uprli prizadevanjem zunanjih sil, da bi vplivale na naše volitve," je svojim privržencem dejal Lai po objavi rezultatov.
Peking vnovič poudaril vizijo o združitvi Kitajske
Kitajska odločno nasprotuje tujemu vmešavanju in separatističnim dejavnostim, katerih cilj je neodvisnost Tajvana, so po zmagi kandidata vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) Lai Ching-teja na tajvanskih predsedniških volitvah sporočile oblasti v Pekingu.
Volitve na Tajvanu ne bodo spremenile osnovnega okvira in trenda razvoja odnosov in ne bodo ovirale neizogibne ponovne združitve Kitajske, je danes po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua sporočil tiskovni predstavnik kitajskega urada za tajvanske zadeve Chen Binhua. "Naše stališče glede rešitve tajvanskega vprašanja in ponovne združitve države ostaja dosledno, naša odločenost je trdna kakor skala. Držali se bomo soglasja iz leta 1992, ki uteleša načelo ene Kitajske," je še dejal Chen.
Odhajajoča Predsednica Tsai Ing-wen, ki je gojila tesne stike z ZDA.
Tajvan je odločen zaščititi pred Kitajsko
Lai je po poročanju britanskega BBC sporočil še, da je odločen "zaščititi Tajvan pred nenehnimi grožnjami in ustrahovanjem" s strani Kitajske in da namerava ohraniti status quo v Tajvanski ožini. Kitajska je Laija pred volitvami označila za grožnjo miru in posvarila ljudi, naj ga ne volijo.
Lai Ching-te je za zmago v tekmi za predsedniški položaj potreboval približno pet milijonov glasov. Favorit za zmago je bil že pred volitvami. Na drugo mesto se je uvrstil kandidat opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Hou Yu-ih s približno 33 odstotki glasov, kandidat Tajvanske ljudske stranke (TPP) Ko Wen-je pa je na tretjem mestu s približno 26 odstotki glasov. Tajvanska volilna komisija podatkov o udeležbi še ni objavila. Hou iz opozicijske stranke Kuomintang se je zavzemal za toplejše vezi s Kitajsko in obtoževal DPP, da vznemirja Peking s svojim stališčem, da je Tajvan že neodvisen. Še pred objavo izidov je priznal poraz in dejal, da je treba upoštevati voljo ljudstva.
Običajno prevlado DPP in KMT je tokrat skušal razbiti kandidat TPP Ko Wen-je, ki je prav tako že priznal poraz. Četudi ni mogel računati na zmago v predsedniški tekmi, bi lahko volilni izid stranki TPP ponudil možnost, da skupaj s KMT oblikuje opozicijsko večino v parlamentu.
Lai je danes po objavi delnih rezultatov namreč povedal, da DPP ni obdržala večine v tajvanskem parlamentu. "Rezultat nam sporoča, da ljudje pričakujejo učinkovito vlado in močan sistem delitve oblasti. V celoti razumemo in spoštujemo to mnenje javnosti," je ocenil.
Tajvanski polpredsedniški sistem predsedniku sicer daje poglavitno, ne pa tudi izključno vlogo pri vodenju države.
Peking otok še naprej obravnava kot del svojega ozemlja
Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, vendar Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. Medtem ko kitajski predsednik Xi Jinping odkrito govori o združitvi otoka s celino, del tajvanskih političnih sil pa o neodvisnosti, večina Tajvancev še naprej želi ohranjati status quo in s tem mir.
Volitve sta pozorno spremljala tako Peking kot Washington, ki se borita za vpliv v tej strateško pomembni regiji.
Kitajska vojska je večer pred volitvami po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za zatrtje vseh oblik poskusov tajvanske neodvisnosti. Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa se je nekaj ur pred odprtjem tajvanskih volišč v Washingtonu sestal z visokim kitajskim uradnikom in poudaril pomen ohranjanja miru in stabilnosti v Tajvanski ožini.
